Slovenski športniki, ki pred požrešno državo bežijo v davčne oaze

Ko je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil obsežne Panamske dokumente, se je začelo pregledovanje imen tistih, ki so v razvpitih dokumentih, ker so denar spravljali v davčne oaze po vsem svetu.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je med politiki, podjetniki, svetovnimi zvezdniki iz šovbiznisa ... v Panamskih dokumentih odkril tudi mnoge športnike, med njimi tudi Slovence.

Trenutno sta izpostavljena dva znana slovenska športnika, ki pa še zdaleč nista edina, ki sta se želela izogniti visokim slovenskim davkom.


Prvi je uspešni slovenski boksar Dejan Zavec, ki je po sledeh iz dokumentov ustanovil podjetje ABC Agency na britanski Angvili, v eni bolj skrivnostnih davčnih oaz. Njegov namen naj bi bil »nakup deleža v športni agenciji v Sloveniji«. V resnici je prek tega podjetja tako rekoč samemu sebi prodal nepremičnino na Ptuju, kjer ima vadbeni center. Za časopis Delo je priznal, da Finančni upravi (FURS) družbe ni prijavil.

Drugi je slovenski košarkarski reprezentant Uroš Slokar za katerega Delo poroča, da je v davčnih oazah Panami, Angvili in na otočju Guernsez odprl fundacijo, podjetje in bančni račun, ter še en račun v Švici. Ni znano ali je to prijavil FURS. Košarkar se je zavil v medijski molk, ne odziva se tudi Košarkarski zvezi Slovenije.

Med imetniki tajnih računov v švicarski podružnici britanske banke HSBC se nahaja tudi Primož Gliha, eden najboljših strelcev slovenske reprezentance iz 90-ih let in današnji selektor državne reprezentance do 21 let.

Preko davčnih oaz zagotovo poslujejo še mnogi drugi uspešni slovenski športniki, informacije o katerih ostajajo javnosti skrite.

Slovenski športniki v davčnih oazah niso nič novega

Nič novega ni, da so slovenski športniki imetniki računov v davčnih oazah ali pa da so si tam celo uredili stalno prebivališče.

Med prvimi slovenskimi športniki, ki so se preselili v davčna nebesa, kot so Monako, Dubaj, in Švica, je bila znana slovenska atletinja Jolanda Čeplak, danes Jolanda Batagelj. V kneževini Monako je živela štiri leta ter se s tem izognila plačilu davkov v Sloveniji. Za isto pot so se odločili tudi teniški igralki Katarina Srebotnik in Polona Hercog ter kolesar Jani Brajkovič, ki si je uredil bivališče v Dubaju.

Hercogova je denimo leta 2010 za časopis Dnevnik dejala, da se v Monako iz Slovenije seli zaradi "norih davkov v višini približno 54 odstotkov”.

Zakaj se športniki odločajo za "selitve"?

Da gre seveda za visoko obdavčitev v Sloveniji ni nikakršnega dvoma. Praktično vsak, ki zasluži nad letno neto davčno osnovo (bruto zaslužki minus prispevki) 70.907 evrov pade v najvišji, torej 50% dohodninski razred.

Tako bo tudi naš najuspešnejši zimski športnik Peter Prevc, ki je z nagradami v tej sezoni zaslužil 202.800 švicarskih frankov bruto ali dobrih 184 tisoč evrov, od svojega zaslužka plačal enormni davek. Iz Prevčevih uspehov bo tako država kar nekaj pridobila.

Za športnike, sploh za tiste, ki velik del leta preživijo izven Slovenije, je najugodnejše, če si pridobijo status rezidenta države, ki ima precej nižje davke ali pa jih sploh nima.

A stalnega prebivališča denimo v Monaku ni tako lahko pridobiti, za izognitev davčnim obveznostim v Sloveniji pa mora športnik tam dejansko živeti iz drugih razlogov kot (zgolj) zaradi ugodnega davčnega okolja.  Oboje namreč ugotavlja FURS, zato lahko od športnikov mnogokrat slišimo, da se selijo zaradi "ugodnejše klime", "vrhunskih pogojev za trening", "zagotovljenega mirnega življenja" in podobno.

V primeru ugotovitve, da ima v davčni oazi nekdo zgolj prijavljeno prebivališče ali pa se je tja preselil le zaradi ugodnejšega davčnega okolja, lahko FURS sproži postopke zaradi suma davčne utaje.