Slovenija ima 300-odstotni porast nezakonitih migracij in Avstrija podaljšuje nadzor nad notranjimi mejami

Avstrija namerava podaljšati nadzor nad mejami s Slovenijo in Madžarsko še za nadaljnjih šest mesecev, je napovedal avstrijski notranji minister Gerhard Karner, saj po njegovih besedah nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje.
"Evropsko komisijo bomo v prihodnjih dneh obvestili, da bomo morali ta nadzor podaljšati," je v pogovoru za avstrijski radio ORF dejal Karner in pojasnil, da je podaljšanje ukinitve schengenskih pravil nujno za boj proti nezakonitim migracijam. Nadzor nad mejami bo podaljšan od 11. maja, ko se bo iztekla trenutna prekinitev prostega pretoka ljudi prek meje.
Znotraj schengenskega prostora načelno ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo nadzor na mejah. Sodišče Evropske unije je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.
Številke so se močno zmanjšale, kar je tudi "rezultat teh pregledov", pravi avstrijski notranji minister Karner. Februarja letos je bilo 2 600 prošenj za azil, novembra 2022 pa jih je bilo še vedno 12 000. "In če želimo nadaljevati to dosledno pot, moramo nadaljevati tudi z nadzorom ... Dokler nadzor zunanjih meja EU ne bo deloval, bo treba nositi te milijonske stroške, kar pa je nujno zaradi varnosti avstrijskega prebivalstva," je še dejal.
Migracijski pritisk v Sloveniji in Italiji se je v zadnjih mesecih močno povečal, zato se mora Avstrija odzvati in pripraviti "pravočasno", saj se moramo za vsako ceno izogniti lanskim razmeram. Okrepiti je treba "pritisk na tihotapsko mafijo". Letos – v prvem četrtletju – je bilo aretiranih že približno 80 tihotapcev ljudi, komentira v radijskem intervjuju Karner.
Gibanje števila migrantov po t. i. balkanski poti po podatkih Frontexa
Policija na zahodnobalkanski migracijski poti in v drugih evropskih državah učinkovito preprečuje nezakonite migracije in tihotapljenje ljudi, čeprav njihovo število narašča, je v torek povedal notranji minister Boštjan Poklukar ob koncu 11. neformalnega srečanja notranjih ministrov procesa Brdo o upravljanju migracij v Portorožu.
Analiziral je tudi stanje, kot so zapisali v sporočilu za javnost: "Zahodnobalkanska pot je v zadnjih letih ena glavnih migracijskih poti v Evropo. Novi trendi so v nenehnem porastu, tihotapske mreže pa se nenehno prilagajajo in so gonilo nezakonitih migracij. Slovenija pri tem ni izjema." Kakšni bodo ukrepi pa ostaja še neznanka.
Na novinarski konferenci je Poklukar večkrat ponovil, da slovenska policija dela dobro in da je pri preprečevanju tihotapljenja ljudi učinkovita. Kot je še dejal, mora policija najti še druge načine za omejevanje nezakonitih migracij, saj migracijske poti sedaj potekajo drugače: »Če smo imeli še pred nekaj leti migracije v gozdovih, jih imamo zdaj na cesti, preko mejnih prehodov, ki to niso več,« je poudaril. Dodal je, da se mora ljudem »nekoliko opravičiti, kajti včasih bodo deležni kakšne prometne kontrole več, kot so je bili v preteklosti, ampak treba je razumeti.«
Je pa slovenski minister priznal, da je število prebežnikov v Sloveniji in povsod ob zahodnobalkanski poti letos izjemno visoko, vendar konkretnih podatkov ni navedel.
Pri zadnjem podaljšanju nadzora na notranji meji 11. novembra lani je Avstrija kot razlog navedla povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU-ja ter dejavnosti organiziranih skupin tihotapcev.
Slovensko zunanje ministrstvo je takrat sporočilo, da je odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo neutemeljena, saj Dunaj ni dokazal obstoja nove varnostne grožnje. Ob tem je opozorilo na sodbo Sodišča EU-ja, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja. Slovenija je takrat izrazila pričakovanje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji s Slovenijo ukinila, ki pa se pričakovano ni uresničilo.
"Evropsko komisijo bomo v prihodnjih dneh obvestili, da bomo morali ta nadzor podaljšati," je v pogovoru za avstrijski radio ORF dejal Karner in pojasnil, da je podaljšanje ukinitve schengenskih pravil nujno za boj proti nezakonitim migracijam. Nadzor nad mejami bo podaljšan od 11. maja, ko se bo iztekla trenutna prekinitev prostega pretoka ljudi prek meje.
Znotraj schengenskega prostora načelno ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo nadzor na mejah. Sodišče Evropske unije je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.
Avstrijski nadzor je učinkovit
Številke so se močno zmanjšale, kar je tudi "rezultat teh pregledov", pravi avstrijski notranji minister Karner. Februarja letos je bilo 2 600 prošenj za azil, novembra 2022 pa jih je bilo še vedno 12 000. "In če želimo nadaljevati to dosledno pot, moramo nadaljevati tudi z nadzorom ... Dokler nadzor zunanjih meja EU ne bo deloval, bo treba nositi te milijonske stroške, kar pa je nujno zaradi varnosti avstrijskega prebivalstva," je še dejal.
Migracijski pritisk v Sloveniji in Italiji se je v zadnjih mesecih močno povečal, zato se mora Avstrija odzvati in pripraviti "pravočasno", saj se moramo za vsako ceno izogniti lanskim razmeram. Okrepiti je treba "pritisk na tihotapsko mafijo". Letos – v prvem četrtletju – je bilo aretiranih že približno 80 tihotapcev ljudi, komentira v radijskem intervjuju Karner.
Gibanje števila migrantov po t. i. balkanski poti po podatkih Frontexa
Razlika v oceni dogajanja očitna
Policija na zahodnobalkanski migracijski poti in v drugih evropskih državah učinkovito preprečuje nezakonite migracije in tihotapljenje ljudi, čeprav njihovo število narašča, je v torek povedal notranji minister Boštjan Poklukar ob koncu 11. neformalnega srečanja notranjih ministrov procesa Brdo o upravljanju migracij v Portorožu.
Analiziral je tudi stanje, kot so zapisali v sporočilu za javnost: "Zahodnobalkanska pot je v zadnjih letih ena glavnih migracijskih poti v Evropo. Novi trendi so v nenehnem porastu, tihotapske mreže pa se nenehno prilagajajo in so gonilo nezakonitih migracij. Slovenija pri tem ni izjema." Kakšni bodo ukrepi pa ostaja še neznanka.
Na novinarski konferenci je Poklukar večkrat ponovil, da slovenska policija dela dobro in da je pri preprečevanju tihotapljenja ljudi učinkovita. Kot je še dejal, mora policija najti še druge načine za omejevanje nezakonitih migracij, saj migracijske poti sedaj potekajo drugače: »Če smo imeli še pred nekaj leti migracije v gozdovih, jih imamo zdaj na cesti, preko mejnih prehodov, ki to niso več,« je poudaril. Dodal je, da se mora ljudem »nekoliko opravičiti, kajti včasih bodo deležni kakšne prometne kontrole več, kot so je bili v preteklosti, ampak treba je razumeti.«
Je pa slovenski minister priznal, da je število prebežnikov v Sloveniji in povsod ob zahodnobalkanski poti letos izjemno visoko, vendar konkretnih podatkov ni navedel.
Nezakonite migracije v letu 2022
Agencija EU za meje Frontex je lani odkrila približno 330 000 nezakonitih prehodov meje, kar je za 64 % več kot leta 2021 in največ od leta 2016. Največje povečanje je bilo zabeleženo na zahodnobalkanski in vzhodnosredozemski poti, kjer je število naraslo za 136 % oziroma 108 %. Samo na zahodnobalkanski poti je bilo leta 2022 45 % vseh nezakonitih vstopov. Nevarna osrednjesredozemska pot je medtem predstavljala skoraj tretjino vseh takšnih prihodov (+51 % na letni ravni). Najpogosteje so bili prijavljeni državljani Sirije, Afganistana in Tunizije.
Prošnje za azil
Države EU, Norveška in Švica so leta 2022 skupaj prejele 966 000 novih prošenj za azil, kar je za več kot 50 % več kot leto prej. To je bilo tudi največje število, ki ga je Agencija EU za azil (EUAA) zabeležila od leta 2016, ko je bilo vloženih več kot 1,2 milijona prošenj. Število prošenj za azil v EU se je povečalo za 50 % in leta 2022 doseglo 966 000.
Agencija za azil je navedla, da so prošnje leta 2022 dosegle najvišjo raven "doslej" za številne narodnosti, vključno z državljani Indije, Burundija, Maroka, Tunizije, Egipta, Demokratične republike Kongo, Peruja, Moldavije, Jemna, Belorusije in Kube.
Podatki za leto 2022 ne vključujejo velike večine od štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki so pobegnili pred vojno v Rusiji in katerih prošnje so bile obravnavane ločeno na podlagi direktive o začasni zaščiti.
Vrnitve
Po podatkih Evropske komisije je vsako leto približno 500 000 tujcem odrejeno, da zapustijo blok, ker so vstopili ali prebivajo nezakonito. Vendar se jih le približno 30 % vrne nazaj v matično državo ali državo, iz katere so pripotovali v EU. Lani je agencija Frontex vrnila nekaj manj kot 25 000 oseb, kar je nov rekord. Približno 40 % jih je EU zapustilo prostovoljno.
Agencija EU za meje Frontex je lani odkrila približno 330 000 nezakonitih prehodov meje, kar je za 64 % več kot leta 2021 in največ od leta 2016. Največje povečanje je bilo zabeleženo na zahodnobalkanski in vzhodnosredozemski poti, kjer je število naraslo za 136 % oziroma 108 %. Samo na zahodnobalkanski poti je bilo leta 2022 45 % vseh nezakonitih vstopov. Nevarna osrednjesredozemska pot je medtem predstavljala skoraj tretjino vseh takšnih prihodov (+51 % na letni ravni). Najpogosteje so bili prijavljeni državljani Sirije, Afganistana in Tunizije.
Prošnje za azil
Države EU, Norveška in Švica so leta 2022 skupaj prejele 966 000 novih prošenj za azil, kar je za več kot 50 % več kot leto prej. To je bilo tudi največje število, ki ga je Agencija EU za azil (EUAA) zabeležila od leta 2016, ko je bilo vloženih več kot 1,2 milijona prošenj. Število prošenj za azil v EU se je povečalo za 50 % in leta 2022 doseglo 966 000.
Agencija za azil je navedla, da so prošnje leta 2022 dosegle najvišjo raven "doslej" za številne narodnosti, vključno z državljani Indije, Burundija, Maroka, Tunizije, Egipta, Demokratične republike Kongo, Peruja, Moldavije, Jemna, Belorusije in Kube.
Podatki za leto 2022 ne vključujejo velike večine od štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki so pobegnili pred vojno v Rusiji in katerih prošnje so bile obravnavane ločeno na podlagi direktive o začasni zaščiti.
Vrnitve
Po podatkih Evropske komisije je vsako leto približno 500 000 tujcem odrejeno, da zapustijo blok, ker so vstopili ali prebivajo nezakonito. Vendar se jih le približno 30 % vrne nazaj v matično državo ali državo, iz katere so pripotovali v EU. Lani je agencija Frontex vrnila nekaj manj kot 25 000 oseb, kar je nov rekord. Približno 40 % jih je EU zapustilo prostovoljno.
Slovenski odziv nazadnje tipično birokratski
Pri zadnjem podaljšanju nadzora na notranji meji 11. novembra lani je Avstrija kot razlog navedla povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU-ja ter dejavnosti organiziranih skupin tihotapcev.
Slovensko zunanje ministrstvo je takrat sporočilo, da je odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo neutemeljena, saj Dunaj ni dokazal obstoja nove varnostne grožnje. Ob tem je opozorilo na sodbo Sodišča EU-ja, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja. Slovenija je takrat izrazila pričakovanje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji s Slovenijo ukinila, ki pa se pričakovano ni uresničilo.
Zadnje objave

Pozabljeni Slovenci: izumitelj France Rode
21. 4. 2025 ob 12:00

Umrl je papež Frančišek
21. 4. 2025 ob 10:32

Velikonočni ponedeljek je dan za pot v »Emavs«
21. 4. 2025 ob 9:00

Prisluhnite si, poslušajte se
21. 4. 2025 ob 6:00

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
20. 4. 2025 ob 17:00

Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih
20. 4. 2025 ob 15:00

Ivanka Slak: »Lojzetu sem hvaležna za vsak trenutek!«
20. 4. 2025 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike

Prisluhnite si, poslušajte se
21. 4. 2025 ob 6:00

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
20. 4. 2025 ob 17:00

Velikonočna slana torta
20. 4. 2025 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
23
APR
24
Izredni koncert: Bakalina Velika
20:00 - 22:00
APR
25
Viva la pasta!
11:00 - 21:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38
Izbor urednika

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
17. 4. 2025 ob 6:00

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38

Nova - 196. številka tednika Domovina
16. 4. 2025 ob 6:10

Domovina 196: Umetna oploditev lezbijk je norost
16. 4. 2025 ob 6:00
7 komentarjev
Andrej Muren
Pojačan nadzor slovensko-avstrijske meje s strani Avstrije je še kako zakonit. Zavedati se moramo, da je naš levi golobji režim neposredno povezan s tihotapci ljudi in celo pomaga pri organizaciji ilegalne migracije ter spodbuja pretok ilegalnih migrantov.
Glede prošenj po azilu lahko rečemo, da jih je velikanska večina povsem zlagana. Le malo ilegalnih migrantov prihaja iz držav, kjer bi se morebiti res lahko reklo, da potrebujejo azil, pa še ti morajo prečkati več varnih držav, da dospejo do Evrope. Pravi zločinski režimi sploh ne dopuščajo migracij in od njih ne morejo priti milijonske množice.
Gre torej za ekonomske, pravilneje rečeno socialne migrante. Socialne zato, ker se le malo od njih hoče oprijeti kakšnega dela, večina želi lepo živeti na evropski sociali. Evropski levičarji, vsem na čelu seveda slovenski, pa jih še spodbujajo k migracijam, ker želijo dobiti nove volilce.
AlojzZ
Gospod Andrej, niste omenili, da je zadeva vodena z namenom uničiti krščanskega zahodnega človeka. Je zelo veliko pokazateljev.
Stajerska2021
Andrej Muren, točno tako. Denar prejšnje vlade, ki je bil rezerviran za dolgotrajno oskrbo, so preusmerili za migrantski turizem. V tem letu je pricapljalo k nam toliko migrantov, da lahko ustanovimo eno malo mesto. Levičarji bi opustili še pogoj, znanje slovenskega jezika. Primer: če hočeš v Avstralijo, moraš imeti kvalifikacijo, ki je iskana, znanje jezika, dokazano sredstva za eno leto življenja. Nič na državna pleča, pa združevanje družin in vasi itd.
MEFISTO
Matgjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, je nekoč dejal, da mora Slovenija sprejeti 200.000 migrantov.
Smo že blizu te številke?
mihec
Tako se dela državna politika za UNIČENJE države.
Dokazuješ pritlehno socialo, kamor vpleteš vse delomrzneže, piškave kulturnike in nezaposljive natakarice iz FDV.
Za dokaz, da razen s šimpanzi ne moreš najti društvo ustvariš s policijo mehanizem, da ti nobene država ne zaupa več.
Nato pa pride neki morostar Pogorelec, ki zaradi topoglavosti išče na vse mogoče načine pot do službe (za njega je to služba, kot za vsakega prismuknjenega morostarja) in jo najde da se slinasto priključi nezaposljivim ministrom NSi in najdejo rešitev kot Kocbek, ki je iz gmajne družino pripeljal v zaplenjeno vilo v Rožni dolini. In to moramo poslušati desničarji iz dneva v dan kot, da je to poštena politika. To je politika FEJ in FUJ.
Thor
Slovenska vlada se je na porast nezakonitih migracij odzvala z zmanjšanjem kontrole in podiranjem ograj na meji. Svojevrstne samozaščitne ukrepe je dodala tudi Pirc Musarjeva s pomilostitvijo dveh tihotapcev. Avstrijci niso neumni.
Stajerska2021
No, Fajonova, "jedrni migrantski turizem", prihaja k nam, na naše stroške.
Kaj boste ukrenili?
Pri odgovorih, če seveda sploh bodo, prosim ne otresajte z glavo in izpustite besede "zaskrbljen", ker zaskrbljeni niste vi, ampak mi, državljani.
Ukrepe hočemo. Dovolj nam je, da se za migrantski turizem daje več sredstev, kot za upokojence!
Lahko si jih peljete domov in poskrbite za njihovo oskrbo, vendar iz svojega žepa.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.