Slovenci danes živimo bolje kot pred tremi desetletji

Tadeja Kreč
20

Po 30 letih samostojne države smo lahko prebirali tudi ankete in posušali politične izjave, da danes živimo slabše kot v času osamosvojitve ali pred tem v Jugoslaviji. A realno se je BDP povečal za štirikrat, za svoje plače si lahko privoščimo občutno več kot ob osamosvojitvi, padla je inflacija, se povečala zaposlenost, podaljšala življenjska doba, kažejo podatki Statističnega urada.

A nekaj je tudi manj optimističnih kazalcev …

BDP se je od leta 1991 do danes povečal za štirikrat

Realno se je bruto domači proizvod od osamosvojitve povečal za 91,4 odstotka, nominalno pa za več kot 3000 odstotkov: z malo manj kot 1,5 milijarde evrov (leta 1991) na 46,3 milijarde evrov (leta 2020). BDP na prebivalca je v 1991 znašal 5131 evrov, v 2020 pa 22.014 evrov.

Inflacija se je v Jugoslaviji merila v tisočih odstotkov. Leta 1991 je bila skoraj 250-odstotna, pod 10 odstotkov je padla leta 1995. Lani smo imeli tudi drugo deflacijo v zgodovini države, ko je bil denar iz dneva v dan vreden več.

Smo pa danes Slovenci bistveno bolj zadolženi kot leta 1991. Od 2008 je zadolževanje od okoli 20 odstotkov BDP raslo, lani pa je javni dolg znašal že okoli 80 odstotkov BDP. Kljub temu smo bili v zadnji četrtini lanskega leta glede na zadolženost še vedno pod povprečjem evro območja, a nad povprečjem EU. Devet članic evroobmočja je bolj zadolženih od Slovenije, pri čemer vodi Grčija z javnim dolgom, ki je v zadnjem četrtletju leta 2020 znašal dobrih 205 odstotkov BDP države.

Kot v prispevku za Portal Plus piše Bine Kordež, bi bil razvoj Slovenije lahko nekoliko hitrejši, nerealno pa je bilo pričakovati, da bi lahko ujeli Avstrijo ali se ji bistveno bolj približali. Po njegovih besedah je “nesporno“, da “je bila razdelitev ustvarjene dodane vrednosti med ljudi relativno korektna, brez pomembnejših odklonov in odstopanj“. Kot piše, v svetu “najbrž ni države s tako enakomerno razdeljenim premoženjem“. Kot dodaja, pa bi tudi pri državi “mogoče morali večkrat navesti podatke, da ima več premoženja kot dolgov, tako da zanamcem puščamo oboje“.

Privoščimo si lahko mnogo več, in kljub mitu, da je imel v Jugoslaviji vsakdo službo, se je brezposelnost po osamosvojitvi še zmanjšala

Povprečna plača je, preračunano v evre, leta 1991 znašala 70 evrov bruto oziroma 43 evrov neto, medtem ko je lani znašala 1209 evrov neto oziroma 1856 evrov bruto.

Za primerjavo; ob osamosvojitvi smo za povprečno plačo lahko kupili 280 kg jabolk, danes jih lahko 790 kg. Leta 1991 smo za eno plačo lahko kupili pralni stroj, danes lahko za ta denar kupimo tri pralne stroje, kažejo podatki Statističnega urada.

Več ljudi ima barvni televizor, pomivalni stroj, manj pa na primer kolo in zamrzovalnik. Z razvojem pa imamo tudi tehnologijo, ki je močno olajšala življenje in delo, npr. mobilni telefon, računalnik, sušilni stroj, mikrovalovno pečico …

Med ljudmi je pogosto slišan mit, da so v Jugoslaviji vsi imeli službo. A takoj po osamosvojitvi se je brezposelnost še znižala na dobrih devet odstotkov, lani je znašala pet odstotkov.

Vse več zunajzakonskih skupnosti, manj porok, v družinah vse manj otrok. A več prebivalcev in daljša življenjska doba

Zmanjšalo se je število rojstev. V povprečju se je tako leta 1991 rodilo 10,8 otrok na 1000 prebivalcev, medtem ko se je lani rodilo 8,8 otrok na 1000 prebivalcev. Za več kot polovico se je od leta 1991 zmanjšala umrljivost dojenčkov (s 4,5 odstotka na 2,1 odstotka). Življenjska doba se je od leta 1991 do lani dvignila v povprečju za 6,6 let. Povprečna starost se je povečala za 7,5 leta. Vse bolj smo tudi izobraženi.

V Sloveniji se povečujeta število družin brez otrok in število enostarševskih družin, hkrati pa se zmanjšuje tudi število otrok v družinah. Od leta 1991 do 2018 sta se nekoliko povečala delež družin brez otrok (z 21 % na 26 %) in delež družin z enim otrokom (s 37 % na 41 %). Najbolj se je zmanjšal delež družin z dvema otrokoma (s 34 % na 27 %), manj pa je tudi družin z več kot dvema otrokoma.

Najhitreje se povečuje število zunajzakonskih skupnosti, medtem ko se število porok zmanjšuje. V letu 1991 je v Sloveniji sklenilo zakonsko zvezo 8173 parov, v letu 2019 pa 6672 parov. Povprečna starost ob poroki se je od osamosvojitve dvignila za osem let.

Kljub upadu rojstev pa se je zaradi priseljevanja povečalo število prebivalcev Slovenije. V začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji skoraj 2.109.000 prebivalcev, kar je dobrih 110.000 prebivalcev več, kot jih je bilo pred tridesetimi leti oz. za eno mesto Maribor več ljudi kot pred tremi desetletji.

Za svetlo prihodnost prihodnjih let bi bila koristna politična podpora tistih, ki delajo za narod in kažejo voljo, vizijo in sposobnost, da izpeljejo potrebne spremembe
Slovenci v samostojni državi nedvomno živimo bolje, statistični kazalniki kažejo, da smo od osamosvojitve vendarle naredili mnoge pozitivne korake.

Če smo nanje ob današnjem prazniku upravičeno lahko ponosni, pa ne smemo pozabiti na številne izzive. Prvi je gotovo demografija. Narod obstane, če ima otroke. Slovenci smo vse starejši, naša država pa trenutno demografsko krizo rešuje z migracijami, medtem ko so bili nekateri premiki v smeri podpore odločanja za družino storjeni šele pred kratkim. To smer bi morali okrepiti tudi v prihodnje. Demografsko vprašanje se namreč lahko rešuje le dolgoročno, ne čez noč.

S staranjem so povezani tudi izzivi našega zdravstva in skrbi za starejše, kjer nam manjka politična volja za vzpostavitev resnično javnega zdravstvenega sistema in vizija, preko katere bi v Sloveniji ostali zdravniki in drugo zdravstveno osebje.

Precej podobno je na področju zagotavljanja konkurenčnosti. Mladi, perspektivni kadri priložnosti redno iščejo v tujini, čeprav bi z njihovim prispevkom doma Slovenija lahko postala naprednejša in bolj razvita.

Da so reforme potrebne tudi na področju vladavine prava, sodstva, medijev, šolstva … že vrabci čivkajo. Gotovo bi k temu močno pripomogla politična podpora tistim, ki delajo za narod, kažejo voljo, vizijo in sposobnost, da izpeljejo spremembe za svetlo prihodnost prihodnjih 30 let Slovenije.

20 KOMENTARJI

  1. Le redki priznajo, da nam je danes lepo. Tisti, ki pa smo rojeni med II.SV, pa vemo kako smo živeli in koliko smo si lahko privoščili. Tudi, če si imel denar, si nisi mogel kupiti, ker enostavno v trgovinah ni bilo.
    V zadnjih 30 letih pa se je začelo “novo” življenje. Jasno pa je, da niso zadovoljni levičarji, ker je sedaj potrebno delati, ustvarjati, ker med službenim časom ni več sindikalnih, partijskih sestankov, “službenih” izletov …

    No, oglasil pa se bo “strokovnjak”, ki bo z nekaj neumnostmi hotel dokazati nasprotno.

  2. Res je, živimo bolje kot pod Jugo. Ampak pravo vprašanje je, ali smo teh 30 let izkoristili za to, da bi ujeli korak z najrazvitejšimi evropskimi državami. Žal je odgovor, da nismo.
    V času po osamosvojitvi so nekateri politiki obljubljali, da bomo čez 20 let imeli evropske plače in evropski standard. Obljubljali so, da bomo druga Švica. Minilo je 30 let, evropske plače in evropski standard pa so še vedno nedosegljiv ideal. Nihče več ne verjame, da bomo kdaj postali druga Švica. Prehitevajo nas celo države, ki so v tranzicijo startale v precej slabšem položaju kot mi, kot na primer Češka, Poljska ali baltske države. Kaj je šlo narobe?
    Odgovor je kratek : korupcija. Nobena država, v kateri se korupcija prekomerno razvije, ni ekonomsko uspešna. Družbeni sloj, ki živi od korupcije, je kot parazit, ki ugonablja svojega gostitelja. Družbi samo jemlje in nič ne daje. Korupcija je pri nas postala pandemična in ugonablja gospodarstvo ter onemogoče višje plače in višje blagostanje prebivalstva. Državi vlada korumpirana mafija stricev iz ozadja in njihovih številnih pomagačev v javni upravi, medijih, civilnodružbenih organizacijah itd., ki se napaja iz proračuna. V njihovih vrečah brez dna ponikajo milijarde javnega denarja. Zato ima Slovenija davke, ki so med najvišjimi v Evropi (ca 70% BDP), gospodarstvo pa nima denarja, da bi vlagalo v visoke tehnologije in s tem višalo dodano vrednost na nivo najrazvitejših evropskih držav, kar bi omogočilo izplačevanje evropskih plač.
    Slovenci delajo zato, da redijo svojega parazita, sami pa dobijo drobtinice, ki padejo z bogatinove mize. Ampak vsako ljudstvo ima takšno oblast, kakršno si zasluži. Narodu ovc vladajo volkovi.

    • Moramo se tudi vprašati kdo je zaviral Slovenijo v vseh aspektih da smo kot družba tako degradirani?

      Zakaj je 90% vseh medijev pod nadzorom in lastništvom levice? Zakaj vsi slo tajkuni prihajajo z levega foruma 21? Zakaj v stratežkih gospodarskih družbah sedijo rdeči nadzorniki? Zakaj so na vodstvenih funkcijah javnega sektorja kulturni marksisti?

      Zato ker imamo globoko državo s 75 letno tradicijo!

      Sveti nadangel Mihael, prosi za nas

  3. No pa vidva “strokovnjaka” razložita, kako bi lahko nastala Republika Slovenija, če pred tem ne bi obstajala Socialistična Republika Slovenija??? Morda tako kot Jezus, ki je bil spočet od svetega duha?

    • Igor, mar veš, kdo je bil po kobajaginarodnoosvobodilni vojni ubit ali izgnan?

      Izobraženci, sposobni kmetje, obrtniki, industrialci, misleci, …
      V bistvu cvet nacije!

      Kar je Titovina dala napredka, je kaplja v morje zamujenih priložnosti.

      “Hvaležno zavračam pomoč tistega, ki me je predhodno uničil…”

    • Igor, ne norčuje se, saj veš, da bi Tigrovci in drugi, recimo še Sokoli pa oddelki nekdanje voskke kraljevine v koaliciji (to je pod grožnjo in izvedbo s smrtjo partija preprečila) v Sloveniji organizirali bolj učinkovit odpor z manj žrtvami, brez pobojev med vojno in po njej, brez zatiranja, uničenja podjetji in opbrti, kmetijstva…, kulture, vere… in delovali skupaj z zavezniki, da bi ti ne imeli pomisleka prepustiti Sloveniji še vsaj preostalega Krasa in Gorice, če že ne Trsta, kjer pa bi dosegli bistveno več manjšinskih pravic, ker zamejcem Italijani ne bi očitali, da so “Titini”. Tudi na Koroškem bi dosegli bistveno več pravic za rojake in bi tudi gor lahko poslali manjkajoče šolnike. Zaradi tega manjka, gor niso mogli organizirati dvojezičnih šol v še slovensko govorečih vaseh, kjer pa sedaj o slovenščini ni več ne duha ne sluha in še manj tabel. Komunisti so pustili te zahteve in celo zahteve za nekaj ozemlja za Karavankami, samo, da so Angleži vernili v jugoslovansko komun istično klavnico na tisoče bežečih družin in slovenske vojske iz Slovenije… Da so lahko zasužnjili Slovenijo v boljševiško bodočnost.

  4. Hvala moderatorju, ki mi je izbrisal komentar, ki ni kršil nobenega zakona, razen, da je povedal neljubo resnico.
    Vsak podatek je treba primerjati z drugimi. Tudi Titova Jugoslavija se je hvalila, da je industrializirala državo, pri tem pa je pozabila povedati, da so se v istem času druge evropske države prav tako industrializirale in to celo veliko bolj kot SFRJ.
    Slovenija je v tridesetih letih napreovala, ampak relativno je ostala nekje tam, kjer je bila na začetku tranzicije: ne evropskem repu. Kajti tudi drugi so se med tem razvijali. Tudi nekatere bivše komunistične države, ki so startale v tranzicijo v slabšem položaju, so nas prehitele.
    Demokratična kultura je to, da sprejmeš dejstva in drugačna mnenja. Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače. Ubijanje besede je ubijanje duha, ki mu kmalu lahko sledi tudi kaj drugega.

  5. Če bi živeli v Jugoslaviji bi imeli štirikrat nižji standard. Tako nizek stnadard je danes v Srbiji v primerjavi s Slovenijo.

    Takšna je torej resnica, kako bi živeli danes, če bi bili v Jugoslaviji.

  6. Pa začnimo:
    1. leta 1939, torej tik pred drugo svetovno vojno je bilo področjedanašnje Slovenije v svetovnem razvoju tam med 37 do 39 mestom.
    2. Potem je po vojni prišel izjemen napredek s samokolnicami in kolhozi. Slovenija se znajde tam v letu 1960 nekje med 90 in 110 mestom na svetu.
    3. Z razvojem zahodnih držav in skrbi za mir na Balkanu nabere Tito po kosih okoli 30 milijard dolgov za celo Jugoslavijo. To je res dvakrat manj kot sedanja Slovenija, ampak je bila prava svetovna produktivnost taka, da smo imeli leta 1989 okoli 6.500 takratnih USA$ (samo v Sloveniji) na prebivalca. Kosovo npr. pa je imelo GDP okoli 14 krat manjše.
    4. Gospodarstvo v Jugoslaviji je začelo razpadati z uvajanjem novih tehnologij in prvih računalnikov v industrijo. Bila je mala industrijska revolucija med 1980 do 1990. O nerazumevanju gospodarskega razvoja pričajo kolone delavcev pred železnimi vrati med 13:45 do 14:00 ko so se vrata odprla, da so tekli delavci na avtobuse, kjer so čakali še pol ure da so se odpeljali domov. Toliko o zavesti samoupravljalcev.
    5. Slovenija je na takrat prišla do okoli 65 mesta na svetovni lestvici.
    6. Danes 2020 je Slovenija na 35 mestu razvoja v svetu.
    7. Danes je Slovenija z okoli 23.200 EUR/ prebivalca v letu 2019.
    8. Industrija, delavci in inženirji, ne Metelkova in Rog, zagotavljajo današnji zdravstveni standard socialne dobrine in so zagotovili samo 5,2% padec v korona času.

    ….
    In kdor tega ne razume, kaj pomeni umestitev v svetovno okolje,
    potem potrebuje laži od direktorja STA, zmedenost Fajonke, moraliziranje brez argumentov Šarca, poskakovanje med upokojenci in srednjo generacijo tov. Bratuškove in blodnje Meseca, ki je pomešal razvoj narodov v 20 . stoletju tako kot že bi se včeraj spustil iz Dražgoš v dolino zato, da bi prepustil na milost in nemilost zahodnim kapitalistom (pač 70 let kasneje). Isti je kot Maks, ki je zaplodil nezakonskega otroka, ki mu ga je plačeval Engels, in tako je Engels zapravil tekstilno podjetje, ki mu ga je oče zapustil Očitno sta imela oba samo usta, življenje pa sta razumela kot da je treba samo jesti.

  7. Republikanci, pišeš “nekateri politiki obljubljali, da bomo čez 20 let imeli evropske plače in evropski standard. Obljubljali so, da bomo druga Švica. Minilo je 30 let, evropske plače in evropski standard pa so še vedno nedosegljiv ideal. Nihče več ne verjame, da bomo kdaj postali druga Švica. ” UGOTAVLJAŠ vzrok je razrascena korupcija. V resnici korupcija ni vzrok ampak posledica centraliziran ega sistema upravljanja z javnim denarjem. Da bi postali druga Švica moramo spremeniti sistem upravljanja z javnim denarjem skozi decentralizacijo in debirokratizacijo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime