Skupina kardinalov papežu postavila nekaj težkih vprašanj. Frančišek odgovoril tudi o blagoslovu homoseksualnih parov in duhovniškem posvečenju žensk

Andreja Barat
Foto: Vatican Media / Catholic Press, Profimedia.si

V nekaterih medijih smo minule dni brali, da se v Rimu začenja Sinoda o sinodalnosti. Slednje ni točno, saj Sinoda o sinodalnosti poteka že od leta 2021 in se zdaj v Vatikanu začenja zgolj njeno sklepno dejanje – zasedanje škofovske sinode na temo »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«. Približno 450 članov sinode bo pregledalo zbrane podatke in oblikovalo sklepe. 

Vzporedno s tem je nekaj konservativnejših kardinalov papežu poslalo izbor vprašanj, med drugim, ali je treba Božje razodetje interpretirati na novo, ali so blagoslovi homoseksualnih parov sprejemljivi in ali še velja, da le moški lahko prejmejo posvečenje. Papež jim je na zastavljene dileme potrpežljivo odgovoril.

Kaj je sinodalnost? 

Sinoda pomeni dobesedno »skupna hoja« ali »zborovanje«. Papež Frančišek pravi, da je sinodalnost DNK Cerkve in da Cerkev lahko obstaja le sinodalno. Namen te sinode je bil in je, da se pregleda realno stanje Cerkve in da se zastavi pot naprej. Skupaj z vsemi člani Cerkve. 

S to predpostavko je Vatikan pred dvema letoma začel proces obsežnega zbiranja podatkov: na ravni škofij so bili zbrani podatki, anketirani so bili verniki in pripravljeni so bili delovni dokumenti na različnih ravneh vesoljne Cerkve. Obravnavane teme v povzetkih so zelo raznolike – pomanjkanje vodstvenih kompetenc med duhovščino, vprašanje vloge žensk, pomanjkanje verske vzgoje v župnijah, spolne zlorabe, revščina, preganjanja, podnebne spremembe, inkulturacija liturgije ... 

Kot je v pridigi ob slovesnem bogoslužju ob odprtju sinode poudaril papež, sinoda ni »politično zborovanje, ampak sklic v Duhu; ni neki parlament, ampak kraj milosti in občestva«. Prav tako je dejal, da je temeljni namen sinode odgovoriti na vprašanje, kako sodobnemu svetu posredovati resnico, ki jo je razodel Bog. Cilj sinode je prenova Cerkve. 

 

Nekaj osnovnih podatkov:
Zasedanje bo trajalo od 4. do 29. 10. Sinode se udeležuje 464 članov. Od tega jih ima 364 volilno pravico. Med temi je 54 žensk. Skupaj bo 35 delovnih skupin, od katerih bo vsaka imela 10–12 sinodalnih članov z glasovalno pravico.

Udeleženci bodo delali na štirih tematskih področjih. Od 4. do 7. oktobra so predvidena temeljna razmišljanja o sinodalnosti. Med 9. in 21. oktobrom bodo obravnavali tri tematska področja: skupnosti, poslanstvo in sodelovanje v Cerkvi. Tu gre za odnos Cerkve do sveta, odgovornost Cerkve in strukturo Cerkve. Za približevanje temam je tajništvo sinode izdalo delovne liste s ključnimi vprašanji, ki jih najdemo tudi v dokumentu Instrumentum Laboris.

Program vsakega dne bo približno enak. Tematskemu uvodu bodo sledila predavanja. Udeleženci bodo nato izmenjevali ideje v delovnih skupinah, vmes se pridružijo skupni molitvi in na koncu predstavijo rezultate na plenarnem zasedanju. Od 23. do 28. oktobra bo potekalo posvetovanje in glasovanje o predlogih, ki bodo predočeni papežu.

Kritiki sinode 

Obvezna spremljevalna novica o sinodi je, da je nekaj kardinalov papežu zastavilo vprašanja na temo sinodalnosti in upravljanja Cerkve, razlage Božjega razodetja, blagoslova homoseksualnih parov, duhovniškega posvečevanja žensk in kesanja kot obveznega pogoja za zakramentalno odvezo.

Papež je na vprašanja tudi odgovoril, in to obsežneje, kot je v navadi (ne samo z »da« ali »ne«). Toda z odgovori kardinali niso bili zadovoljni.

Vprašanja kardinalov in Frančiškovi odgovori

Kardinali so zaskrbljeni, da bi imela sinoda, v takšni obliki, kot bo, in prvič v zgodovini z glasovalno pravico laikov, in to celo žensk, prevelika pooblastila, ki v resnici pripadajo samo papežu in škofovskemu zboru.

Papež jim je odgovoril, da so s samim dejanjem zastavljanja vprašanj njemu izrazili svojo potrebo po sodelovanju, svobodnem izražanju mnenja in torej po sinodalnem izvajanju njegove papeške službe. Nadalje piše, da je sinodalnost bistvena razsežnost življenja Cerkve in da mora pri poslanstvu Cerkve sodelovati celotno ljudstvo, ne le hierarhija.

Naročniška vsebina

Kardinale zanima, ali je treba Božje razodetje na novo interpretirati v luči kulturnih in antropoloških sprememb ali pa je to nespremenljivo.

Papež odgovarja, da je odgovor odvisen od tega, kaj je mišljeno z »reinterpretacijo«. Če gre za »boljšo interpretacijo«, potem je to dopustno. Čeprav je Božje razodetje nespremenljivo in vedno zavezujoče, »mora biti Cerkev ponižna in priznati, da nikoli ne izčrpa svojega neizmernega bogastva in mora rasti v svojem razumevanju«.

Dober primer tega so svetopisemska besedila o suženjstvu in ženskah. Kulturne in zgodovinske okoliščine božje besede ne spremenijo, pač pa jo osvetljujejo in naredijo še bolj jasno. Frančišek se sklicuje na izjave cerkvenega učiteljstva o suženjstvu in vlogi žensk, ki so temeljile na svetopisemskih argumentih, a danes niso več zastopane. Cerkev mora vedno razlikovati med tem, kar je potrebno za odrešenje, in drugotnimi vprašanji.

Naročniška vsebina

Ali so blagoslovi homoseksualnih parov sprejemljivi?

Papež Frančišek poudarja, da je razumevanje zakonske zveze v Cerkvi zelo jasno: »Izključna, stabilna in nerazvezljiva zveza med moškim in žensko, ki je naravno odprta za potomce.« Cerkev se zato izogiba vsakršnemu obredu, ki bi dajal vtis, da je v nasprotju s tem razumevanjem.

Pri ravnanju z ljudmi pa ne smemo izgubiti pastoralne ljubezni: »Zato mora pastoralna preudarnost ustrezno odločiti, ali obstajajo oblike blagoslova, ki jih prosi ena ali več oseb in ki ne posredujejo napačne predstave o zakonu.«

Nadalje papež pravi, da obstajajo situacije, ki objektivno moralno niso sprejemljive. Vendar pa je prepovedano druge preprosto imenovati »grešniki«. Kar se zgodi iz pastoralnih vzgibov, ni nujno, da postane norma. To bi pripeljalo do »neznosne kazuistike«: »Kanonsko pravo ne sme in ne more zajemati vsega in tudi škofovske konference ne bi smele imeti pravice do tega.« Zato ni primerno, da bi škofije, škofovske konference ali druge cerkvene strukture vzpostavljale formalne postopke in obrede za vse mogoče zadeve.

Naročniška vsebina

Nadalje kardinali sprašujejo papeža ali nauk 2. vatikanskega koncila o tem, da lahko samo moški veljavno prejmejo posvečenje in da se posvečeno duhovništvo bistveno razlikuje od duhovništva vseh vernikov, še vedno velja.

Pri tem vprašanju je papež rahlo dvoumen. Pravi, da ne zagovarja ženskega duhovništva, da ga pravzaprav ženske ne potrebujejo, saj da ga imajo po svetem krstu in da so vključene v duhovništvo vernega občestva. Pravi tudi, da splošno duhovništvo ni manj vredno od posvečenega: »Obe obliki duhovništva druga drugo osvetljujeta in podpirata.« Pravi še, da duhovniške službe ne bi smeli razumeti hierarhično v smislu izvrševanja oblasti, temveč kot službo, usmerjeno v svetost vseh vernikov. Brez tega razlikovanja je nerazumljivo, da je duhovništvo rezervirano samo za moške.

Naročniška vsebina

Ali je za veljavnost zakramenta spovedi potrebno kesanje?

Glede kesanja kot nujnega pogoja za odpuščanje grehov se papež strinja. Opozarja pa kardinale, da se je mogoče kesati na različne načine in da duhovnik ni gospodar zakramentov, ampak zgolj ponižni upravitelj, in da so zakramenti v prvi vrsti dar in pomoč Svetega Duha za življenje ljudi, in ne nagrada.

Nenaročniki lahko članek v celoti preberete za 3,60 €, s čimer pridobite tudi 72-urni dostop do vseh naročniških vsebin na Domovini. Sicer pa ravno zdaj poteka naročniška akcija, v kateri letno naročnino dobite 20 € ceneje (klik!).

Kritiki z druge strani

Kritike sinode prihajajo tudi z bolj »modernistične« strani, denimo o tem, da o samih predlogih udeležencem sinode, duhovnikom in laikom, ni dovoljeno tudi glasovati, ampak jih lahko le predlagajo. 

»Liberalne sile izražajo zaskrbljenost, da bi lahko 'vroče teme' padle z dnevnega reda, ker naj bi šlo le za precej nejasno glavno temo 'sinodalnosti', konservativne sile pa strašijo, da nam grozi najmanj uničenje svete Katoliške cerkve,« je kardinal Gerhard Ludwig Müller skorajda povzel glavne skrbi kritikov.

V Katoliški cerkvi se torej obeta precej razgiban oktober.

Izbrano za naročnike
Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
Večerja v Emavsu – Jan Steen
Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Veliki petek – spomin na Kristusovo trpljenje
  • 03. 04. 2026
Konec svetega leta 2025 – usmerjeno k upanju
  • 02. 01. 2026
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
  • 16. 04. 2026