"Sendvič standardom" rok trajanja potekel, Šarec uvaja drugačne kriterije

“Dejanje Darija Krajčiča je nedopustno, in če želimo slediti vrednotam in načelom LMŠ, je zanj treba prevzeti odgovornost.”

S temi besedami so pred slabim letom dni v Stranki Marjana Šarca iz parlamenta napodili svojega poslanca, ki je iz trgovine odnesel sendvič, plačal pa ga je šele kasneje. “Ali bo obdržal službo in izgubil integriteto ali pa obratno,” je takrat na Krajčiča javno pritisnil predsednik vlade.



Tudi na sendvič standardih si je, ob hvalospevih medijev, Marjan Šarec zgradil priljubljenost ter svoji stranki čez noč podvojil javnomnenjsko podporo. A po letu dni je nekaj drugače; visoka podpora Šarcu ostaja, »sendvič standardi« pa so medtem postali cokla njegovi vladavini.

V letu dni so Šarcu lastni standardi dodobra oklestili že tako siromašno ekipo in prav lahko bi se mu zgodilo, da bi na koncu v vladi in v stranki Marjana Šarca ostal samo še Marjan Šarec.

Izkazalo se je namreč, da ljudje okrog njega še zdaleč niso tako čistih rok, kot je brezmadežnost »nove generacije, ki bo zamenjala stare prakse« v predvolilni kampanji promoviral Kamničan. V letu dni so mu lastni standardi dodobra oklestili že tako siromašno ekipo in prav lahko bi se mu zgodilo, da bi na koncu v vladi in v stranki Marjana Šarca ostal samo še Marjan Šarec. Zato njegove nedavne besede, da v primeru ministrice Aleksandre Pivec ne bo storil iste napake, kot jo je v primeru nekdanjega okoljskega ministra Lebna, ne presenečajo.

Spomnimo, Jureta Lebna je močno obremenila razkrita dokumentacija v zvezi z najbrž koruptivnim naročilom preplačane makete za drugi tir iz časa, ko je bil še državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo. In res, prav te dni je Šarec Lebna, ki se zdaj ukvarja s pridobivanjem okoljskih soglasij za Pečečnikov projekt bežigrajskega stadiona, skušal zvabiti v svoj kadrovsko opustošen kabinet. Hkrati pa smo v ponedeljek izvedeli, da sta se Šarec in Pivčeva dogovorila za »konstruktivno in proaktivno sodelovanje v vladi«. O njeni vlogi v propadlem projektu SRIPT pa nič.

Odgovornost ministrice naenkrat ni več aktualna

Če bi zaradi nepravilnosti v projektu, kjer so si izbranci razdelili lep kupček davkoplačevalskega denarja, brez da bi kaj dosti za to postorili, imel resen namen prerešetati ministričino odgovornost, bi seveda to storil pred kongresom DeSUSa. Tako pa je s čakanjem na izvolitev Pivčeve ubil dve muhi na en mah – znebil se je neugodnega Karla Erjavca, afero SRIPT pa potisnil v ozadje – če so jo izvolili za predsednico koalicijske stranke, je pač očitno čista, predsednikov koalicijskih strank pa se, v dobrobit obstanka vlade, ne menjuje.

A kdor se je poglobil v 86-stransko poročilo Ministrstva za gospodarstvo o neupravičeni porabi sredstev v projektu SRIPT, ve, da v njem navedene ugotovitve Aleksandro Pivec močno bremenijo, še posebej v luči Šarčevih »sendvič standardov«, ki so veljali do sedaj.

Povzemimo. Notranji in zunanji sodelavci Turistično-gostinske zbornice Slovenije so si, brez da bi opravili kaj bistvenega, razdelili 390 tisoč evrov evropskih sredstev na projektu, kjer  naj bi s svojimi aktivnostmi »prispevali k trajnostnem razvoju Slovenije«. Kot kaže, pa so nekateri prispevali predvsem k trajnostnem razvoju lastnih denarnic.

In ker nekomu na Ministrstvu za gospodarstvo to ni bilo najbolj všeč, bodo denar morali vračati, nekateri pa bodo celo soočeni s kazensko odgovornostjo. Vračanje denarja bi lahko doletelo tudi Aleksandro Pivec, ki je preko avtorske pogodbe z bruto urno postavko 200 € pospravila slabo desetino zgornjega zneska, oziroma kanček manj kot je stal rabljeni porsche Karla Erjavca, fotografije katerega so Šarčevi operativci javnosti pred nos pomolili tik pred DeSUS-ovim kongresom.



Pivčeve resda ni med tremi ovadenimi, a v omenjenem poročilu glede njenega »prispevka« vsaj za slabe 4 tisočake nedvoumno piše, da »poročila, ki jih je avtorica priložila za zgoraj opravljeno delo po avtorski pogodbi, ne vsebujejo zgoraj omenjenih strokovnih podlag, metodologij ali podobnih gradiv, ki bi dokazovala nastanek avtorskega dela« ...

Aleksandra Pivec, je z bruto urno postavko 200 € pospravila zgolj kanček nižji znesek kot je stal rabljeni porsche Karla Erjavca, fotografije katerega so Šarčevi operativci javnosti pred nos pomolili tik pred DeSUS-ovim kongresom.

Odvrgel masko je svetnice in pokazal pravo lice ...

Seveda, zgoraj opisane prakse molzenja davkoplačevalskega denarja iz raznih domačih ali evropskih razpisov in drugih proračunskih virov niso nič neobičajnega. Če pa bi za kaj takšnega morala odstopiti tudi ministrica, pa je stvar perspektive, s katero gledamo na njeno "iznajdljivost".

In kot lahko opazimo, se je ravno perspektiva pogleda pri Marjanu Šarcu po dobrem letu dni na oblasti drastično spremenila. Lahko rečemo, da je, kot nekoč že Miro Cerar pred njim, svoje standarde prilagodil tistim, ki sicer veljajo v slovenski politiki in čez katere je pred prihodom na oblast tako glasno bentil. Povedano po domače – zgolj leto na vladi je bilo potrebno, da se je Marjan Šarec prelevil v politika, nič drugačnega od ostalih, ki jih premami vonj oblasti. Ali pa je zgolj odvrgel masko, s katero je do sedaj zavajal volivce.

Kot največji osmoljenec te lekcije iz realpolitike se bo v zgodovino slovenskega parlamentarizma zapisal nič krivi in dolžni Darijo Krajčič. Ta najprej ni z zadostno resnostjo dojel konteksta, v katerem se je nekdanji komedijant prelevil v moralnega čistuna brez vsakršne tolerance do potez, navdihnjenih s smislom za humor. Nato pa je, tudi pod pritiskom medijev, a proti zdravi pameti, preveč ponižno ustregel šefu stranke in vlade, kot bi se to za »predstavnika ljudstva, ki ni vezan na nikakršna navodila« spodobilo.

Nič čudnega, saj kot vidimo na primeru "neposlušnega", "nediscipliniranega" in "upornega" poslanca Roberta Polnarja (kot ga označujejo), samostojnost delovanja in odločanja poslancev ni več na piedestalu vrednot levičarskih politikov in medijev. Tistih vrednot, katere so svoj čas vzhičeno prepoznali v početju slovitega prestopnika Cirila Pucka. Pa Polnar sploh ne prestopa nikamor, samo pravi, da ne bo a priori vnaprej obljubil svojega glasu za vse, kar mu bodo ukazali.

In zgolj dobro leto dni je bilo potrebno, da sklicevanje na "sledenje vrednotam in načelom LMŠ" ter govoričenje o "odgovornosti" in "integriteti", izgine iz vokabularja  človeka, ki se je javnosti prodal ravno na tovrstnih vrednotah "nove generacije".

Te so zdaj zamenjale visokoleteče parole o »konstruktivnem in proaktivnem sodelovanju v vladi«, s katerimi je premier lastnim "sendvič standardom" dokončno zaril nož v srce. Njihov rok trajanja je pač, v dobro ohranitve oblasti, potekel.