Sejte ljubezen - slej kot prej rodi sad

Prilika o sejalcu je zgodba o ljudeh, ki skušajo delati dobro, pa se pogosto zdi, da to nima nobenega pravega učinka. Neka mati je dejala: "upam, da bom pred smrtjo še kdaj videla svoje otroke pred oltarjem." Nogometni trener pa:" želim si, da bi zmagovali v njegovih šolskih letih." A sad vseh vloženih ur se je vrnil kasneje, ko je zabijal gole za člansko ekipo.

Sad truda

Glavno sporočilo te prilike je o sadu - trideseternim, šestdeseternim stoternim. Kadar delamo z ljubeznijo in vero, orjemo globlje in takrat se dogaja dobro.

Večkrat vlagamo v družinske odnose ali pa poskušamo biti uspešni v šoli, pa se zdi, da ni opaziti kakšnega napredka. Podobno je pri ljubezni - posvečamo čas svoji družini, a v odgovor ne dobimo pravega odziva.

Vendar ljubezen vedno rodi sad.

Ključni poudarek prilike o sejalcu je, da nikoli ne veš, kdaj bo naš trud rodil sadove. A ljubezen, ki jo dajemo, ni nikoli izgubljena. Kot da bi nekaj vrgel v reko; nikoli ne veš, kje bo voda to spet naplavila na površje.

Ljubezen, ki jo naklonimo otrokom, bo morda rodila sad v naslednji generaciji. Nikoli se ne ve.

Preizkušnje in trud so del življenja. Tako je bilo tudi z Jezusom. Kakor sejalec seje seme, je Jezus sejal ljubezen. Vedel je, da morda ne bo padla na plodno zemljo. A zato je ni nehal sejati. Na Kalvariji je dal ljubezen vsakomur, za vse nas.

Tak je pač Bog - on seje v neskončnih količinah, neskončno razdaja ljubezen.