Prof. dr. Nir Shaviv, astrofizik: Sonce na podnebje vpliva veliko močneje, kot predvideva večina podnebnih modelov

Izraelsko-ameriški astrofizik prof. dr. Nir Shaviv je med redkimi znanstveniki, ki trdijo, da Sonce in kozmični žarki usmerjajo podnebje bistveno močneje, kot meni Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC, angl. Intergovernmental Panel on Climate Change). V pogovoru za oddajo Vroča tema je pojasnil verigo od sončnega vetra do oblakov, zakaj meni, da je podnebje manj občutljivo na ogljikov dioksid (CO2), kaj odgovarja kritikom in zakaj zagovarja jedrsko energijo.

Ste se s Soncem ukvarjali, ker vam je bilo to nekako usojeno? Kako ste od zvezd prišli do podnebja?

Sem astrofizik, preučujem zvezde, zato ni presenetljivo, da preučujem tudi Sonce. Začelo se je, ker je kolega v Nemčiji pisal knjigo o učinkih supernov, eksplozij masivnih zvezd, na življenje na Zemlji. Naletel sem na zamisel, da kozmični žarki vplivajo na podnebje, ker so nekateri dokazi kazali, da sončna dejavnost vpliva nanj. Sonce namreč uravnava tok teh žarkov, ki dosežejo ozračje, in če ionizacija ozračja nekako vpliva na podnebje, je to iskana povezava. To zamisel je med drugim predstavil moj kolega Henrik Svensmark iz Københavna. Pogledal sem daljše časovne skale in tok kozmičnih žarkov je mogoče rekonstruirati tudi tam. Dolgoročna nihanja zaradi spreminjajoče se galaktične okolice pomenijo velike podnebne spremembe, od obdobij brez ledenih dob do obdobij, ko je bila Zemlja povsem pod ledom. Na to zamisel sem naletel po naključju in nisem vedel, da jo bom preučeval skoraj tri desetletja. Sam prihajam z okoljske strani, saj sem odraščal v sončni hiši, a stvari se niso izšle, ko sem začel preučevati podnebne spremembe na geoloških časovnih skalah.

Sonce je te dni spet zelo dejavno, na družbenih omrežjih so krožile fotografije velikih izbruhov. Kaj to pomeni za vašo teorijo in za naše vsakdanje življenje?

Spremembe Sončeve dejavnosti se kažejo na različnih časovnih skalah. Glavno nihanje je 11-letni sončni cikel, v katerem si severni in južni pol Sonca zamenjata polariteto magnetnega polja. Nenadni sunki sončnega vetra motijo komunikacije, mobilne telefone in satelite, neko geomagnetno neurje (1989, Quebec, podobno Carringtonovemu dogodku leta 1859) je celo povzročilo izpad daljnovodov. Skozi 11-letni cikel se temperatura na Zemlji spremeni za 0,1 °C, kar ni veliko, a če pogledate količino toplote v oceanih, povezano s tem, ugotovite, da je to ogromno. Na daljših časovnih skalah so nihanja tipično velika 1 °C.

Pred približno 300 leti je bil na primer Maunderjev minimum, ko je bilo Sonce razmeroma mirno, skoraj brez sončnih peg, v Evropi pa je bilo hladno. Osebno mi je všeč, da je Sonce zdaj dejavno. Ob izmetu koronske mase, velikem izbruhu sončne plazme, nastane sunek sončnega vetra, tok kozmičnih žarkov se zmanjša in vidimo mehanizem, na katerem delamo.

Ste pričakovali, da bodo podnebne raziskave tako sporne, ko ste se jih lotili? Je to vplivalo na vašo kariero?

Na začetku sem delal na geoloških časovnih skalah in takrat nisem nikogar spravljal v slabo voljo. Koga zanima, kaj se je pred pol milijarde let dogajalo na Zemlji? A na neki točki sem združil moči z Jánom Veizerjem, geologom iz Slovaške, ki zdaj živi v Kanadi. Imel je najboljšo rekonstrukcijo temperatur zadnje pol milijarde let, zato sva lahko postavila mejo za učinke, ki jih ima CO2 na podnebje na geoloških časovnih skalah. In potem sva čez noč postala persona non grata. Pred tem je revija Discover leta 2003 to zamisel uvrstila med sto najpomembnejših znanstvenih odkritij. Je to vplivalo na mojo kariero? Ne, ker se ukvarjam tudi s čisto astrofiziko in ker je v Izraelu znanstveno ozračje veliko bolj odprto. Tu pa tam je vendarle vplivalo: lani poleti sem kandidiral za rektorja svoje univerze in eden od odzivov proti meni je bil prav zaradi tega vprašanja.

Zakaj je tako sporno? Nekateri pravijo, da planeta ni mar, nam pa bi moralo biti.

Ker je postalo čustveno. Če bi šlo samo za znanost, ljudem ne bi bilo tako mar. A ker je postalo čustveno in politično in ker je v igri toliko denarja ... Ne vem, nisem antropolog ali psiholog, ljudi ne razumem tako dobro. Samega sebe vidim kot razumskega okoljevarstvenika, ne čustvenega. Kot otrok sem v sončni hiši delal meritve, da sem videl, kako hiša deluje, in iz takšnega okolja prihajam: delaj znanost, glej na stvari razumsko in ravnaj skladno s tem. A na stvari moraš gledati količinsko in z ustrezne perspektive. Pri vprašanju globalnega segrevanja menim, da so zaradi velikih količin denarja v razpravo vstopili številni neznanstveni nagibi in da so ljudje izgubili stik z znanostjo.

Pri vprašanju globalnega segrevanja menim, da so zaradi velikih količin denarja v razpravo vstopili številni neznanstveni nagibi in da so ljudje izgubili stik z znanostjo.

Pred tisoč leti je bila Zemlja približno tako topla kot danes. Vikingi so lahko obpluli Grenlandijo in narisali karto severnih obal, ker poleti tam ni bilo ledu.

Imate v mislih tudi t. i. zeleno agendo do leta 2030, podnebne konference v Parizu in Riu de Janeiru ter preoblikovanje industrije zaradi emisij CO2?

Mislim, da so številni ljudje, ki se zavzemajo za okolje, v bistvu dobri ljudje. V našem času imamo razkošje, da nam ni treba iskati hrane, zato iščejo dejavnosti, ki se jim zdijo smiselne. A se ne zavedajo, da je to v veliki meri zgrešeno. Postavljanje fotovoltaičnih celic in vetrnih turbin, ki so neučinkovite, precej zviša ceno elektrike, proizvodnja pa je zapustila Evropo. Vse se seli na Kitajsko, tako da onesnaževala, kot je CO2, namesto tu izpuščajo tam. Zato nič ne pridobijo.

Ali nas lahko v preprostem jeziku popeljete skozi verigo: Sonce, sončni veter, kozmični žarki, ioni, aerosoli, oblaki, temperatura? Katera povezava je najšibkejša?

Danes vemo, da ima Sonce močan vpliv na podnebje. Količinsko ga lahko opredelimo z množino toplote, ki vstopi v ocean v vsakem sončnem ciklu, in to je izjemno jasen signal: oceani se v zadnjem stoletju z vsakim 11-letnim ciklom dvigujejo in spuščajo, iz toplotnega raztezanja pa lahko izračunate ogromno toplotno vsebnost. Ta učinek po moji oceni poteka prek uravnavanja toka kozmičnih žarkov. Ko je Sonce dejavnejše, ima močnejši sončni veter, ki ga lahko neposredno vidimo, na primer v koroni ob sončnem mrku. Veter ustavlja visokoenergetske delce izven osončja. To so kozmični žarki, ki izvirajo predvsem iz supernov in se širijo po Rimski cesti. Ko je sončni veter močnejši, jih manj prodre do Zemlje. Ti žarki so glavni vir ionov v troposferi, spodnji plasti ozračja. Manj žarkov pomeni manj ionizacije, ionizacija pa je pomembna za nastanek in rast aerosolov, majhnih delcev, ki delujejo kot kondenzacijska jedra oblakov. To je bil dolgo najšibkejši del teorije, ker smo morali razumeti, kako ta povezava nastane.

Kako to merite? Ste pri tem kdaj tudi leteli in jemali vzorce?

Ne, ne letimo. V kleti v predmestju Københavna imamo laboratorij, kjer posnemamo razmere nad oceani. Hitrost ionizacije umetno spreminjamo z radioaktivnim virom in opazujemo, kako ioni sodelujejo v treh ločenih mehanizmih, ki naboj povezujejo z nastankom in rastjo kondenzacijskih jeder oblakov. Poleg tega opazujemo naravne poskuse: ko v sončnem vetru nastane sunek, se tok kozmičnih žarkov zmanjša, s satelitskimi podatki pa vidimo, kako se spremenijo oblaki. Tretja pot so številčni poskusi: mehanizme vključimo v globalne aerosolne računalniške modele, ki simulirajo kemijo ozračja, in jih zaženemo z delujočimi mehanizmi in brez njih, kar posnema Sončev minimum ali maksimum.

Pravite, da Sonce pojasni od polovice do dveh tretjin segrevanja v 20. stoletju. Kako se vaš izračun korak za korakom razlikuje od izračuna IPCC?

V standardnih modelih ljudje trdijo, da Sonce upoštevajo, a ga ne. Upoštevajo le spremembe sončnega obsevanja, torej količine svetlobe, ki prihaja s Sonca, in te so zanemarljive, za več kot velikostni red manjše od toplote, ki v resnici vstopi v oceane. Zato 20. stoletje razlagajo samo z antropogenim, človeškim vsiljevanjem, torej s spremembami vsebnosti CO2 in nekaterih drugih plinov. Ti dajo neko spremembo v energijski bilanci in ta mora razložiti dvig temperature za stopinjo. Tako skoraj vse segrevanje pripišejo človeku, za razlago pa potrebujejo zelo občutljivo podnebje. Če pa ugotovite, da ima Sonce velik vpliv, je bila neto sprememba energijske bilance v 20. stoletju morda dvakrat večja, saj imate poleg človekovega še sončno vsiljevanje. Ta večja sprememba mora razložiti isto segrevanje, kar pomeni, da podnebje ni zelo občutljivo. Približno polovica segrevanja je potem naravna, posledica večje sončne dejavnosti.

Znanstveniki, ki opozarjajo na holocen, torej obdobje stabilnih temperatur zadnjih približno 12.000 let, pravijo, da zdaj prestopamo meje, ki jih Zemlja dopušča. Kako to pojasnite?

Podnebje Zemlje se je vedno spreminjalo. Skozi večino zgodovine je bilo bistveno topleje kot danes, so pa bila tudi hladnejša obdobja. Spremembe na časovnih skalah od deset tisoč do nekaj milijonov let večinoma pripisujemo spremembam Zemljinih tirnih parametrov, torej eliptičnosti tirnice in nagibu osi, ki jim pravimo Milankovićevi cikli. Pred 20.000 leti smo bili ob koncu ledene dobe, ko je bila večina Evrope pod ledom. Zemlja se je ogrela in dosegla optimum pred 5.000–8.000 leti. Ko je topleje, podnebje manj niha, zato je bil holocen stabilnejši od ledenih dob. Od sredine holocena se je temperatura počasi zniževala, in sicer do povsem nedavnega, z nihanji zaradi dejavnosti Sonca. Pred 700 milijoni leti je bila po zanesljivih znakih vsa Zemlja pod ledom, kar imenujemo snežno bela Zemlja; takrat je povratna zanka ledu in odbojnosti delovala do skrajne meje. To je živ planet.

Sprejemate, da je porast CO2 posledica človekovega delovanja in da je CO2 toplogredni plin. Lahko svoje stališče izrazite tako, da vas nihče ne bo napačno citiral?

Da. CO2 je toplogredni plin, kar pomeni, da ozračje naredi neprepustno za del infrardečega sevanja, zato Zemlja težje oddaja toplotno sevanje v vesolje. Da doseže ravnovesje, mora biti toplejša. V mojih mislih ni dvoma, da CO2 spreminja energijsko bilanco, tako kot vodna para in metan. Ljudje smo sežigali fosilna goriva in povečali količino CO2, zato smo odgovorni za te spremembe. Veliko vprašanje pa je, koliko to pomeni. Jaz trdim, da je podnebna občutljivost nizka, da se Zemlji ni treba veliko segreti, da to izravna. Modeli IPCC imajo visoko občutljivost in zahtevajo, da se temperatura močno zviša.

Za geološke časovne skale uporabljate železne meteorite. Kako z njimi ocenite tok kozmičnih žarkov v davni preteklosti?

Neposrednih meritev ne opravljam sam. Obstajajo skupine v Franciji in v Združenih državah Amerike (ZDA), največ zanimivih rezultatov pa je prišlo od skupine v Nemčiji, ki ni več dejavna. Ko asteroidi trčijo drug ob drugega, se razletijo na kose, ki se desetine ali stotine milijonov let potikajo po osončju in so izpostavljeni kozmičnim žarkom. Ti jih razbijajo, temu procesu pravimo spalacija: železo in nikelj razpadeta na lažje elemente, med njimi žlahtne pline, ki se kopičijo, ali radioaktivne elemente, ki dosežejo ravnovesje med nastajanjem in razpadom. Nekateri meteoriti padejo na Zemljo, ljudje jih poberejo, iz razmerij izotopov pa razberemo, kolikšnemu skupnemu toku žarkov so bili izpostavljeni. Z več meteoriti lahko rekonstruiramo tok kozmičnih žarkov skozi stotine milijonov let. Izkaže se, da niha s periodo okoli 145 milijonov let, kar astronomsko ustreza prečkanju spiralnih krakov Rimske ceste. Na Zemlji je bila ob visokem toku žarkov vedno ledena doba.

Leta 1946 je kemik Vincent Schaefer v ZDA v oblak vrgel zdrobljen suhi led in sprožil sneg. Je mogoče vreme ustvarjati in kaj porečete na trditve na družbenih omrežjih o umetnem vremenu?

Načeloma je pri 50-odstotni vlažnosti težko tvoriti oblake. Lahko pa spremenite lastnosti oblakov, ko se že oblikujejo. Če spustite aerosole, je več kondenzacijskih jeder in nastali oblaki so bolj beli, zato odbijejo več sončne svetlobe. Če bi na vsako komercialno letalo namestili zabojnik, ki razprši aerosole, bi lahko stratosfero napolnili z drobnimi delci in Zemljo ohladili. Drug način je gnojenje oceanov z železom: več alg (ki se hranijo z železovimi spojinami) pomeni več dimetilsulfida (DMS), potrebnega za nastanek aerosolov nad oceani. Ko se oblaki že oblikujejo, lahko dež sprožite tudi s srebrovim jodidom, na katerem se kapljice zlijejo. Ljudje smo oblake nehote spreminjali tudi z ladijskimi sledmi: izpušni delci umazanega goriva (žveplov dioksid) postanejo kondenzacijska jedra in nastanejo beli oblaki.

Da imam to lepo jakno, je moral nekdo na Kitajskem onesnaževati zame. Evropa torej ni zelena. To je mit. Evropa ni otok, veliko stvari prihaja od daleč.

Poskus CLOUD pri CERN je leta 2016 pokazal, da ioni kozmičnih žarkov nastajanje biogenih delcev povečajo za 10- do 100-krat. Njegov vodja Jasper Kirkby pa je prej dejal, da prvi rezultat o vplivu na oblake ni povedal nič. Kje se strinjate in kje ne?

Poskusi so pokazali, da povsod, kjer obstaja mehanizem nukleacije novih aerosolov, uvedba naboja povzroči več nukleacije, tudi pri nukleaciji prek žveplove kisline, vode in organskih molekul. Naboj torej poveča nukleacijo majhnih aerosolov, kar je nekaj let prej v svojem laboratoriju videl že Svensmark. Kritiki opozarjajo, da ta mehanizem sam po sebi ne zadošča za razlago spremembe velikih kondenzacijskih jeder oblakov.

Z mareografi in satelitsko altimetrijo ste pokazali, da hitrost dviganja morske gladine sledi sončnemu ciklu. Drugi pravijo, da gladino določata taljenje ledu in dolgoročno segrevanje. Kako ju ločite?

Morska gladina se spreminja na različnih časovnih skalah, kar je povezano z različnimi procesi. V 20. stoletju se je temperatura zvišala in kopenski led se je talil, kar dviguje gladino. To se dogaja od zadnje ledene dobe, ker je pred 20.000 leti led pokrival veliko večjo kopensko maso. Če dolgoročno spremembo odstranite in pogledate ostanek, ta kaže spremembe zaradi drugih procesov, ki potekajo v časovnih obdobjih nekaj let, predvsem spremembe toplotne vsebnosti oceanov. Ko se količina toplote spremeni, se oceani razširijo ali skrčijo. Ta nihanja se zelo jasno ujemajo s sončno dejavnostjo. Podatki mareografov in natančnejše satelitske meritve se ujemajo s tem opažanjem. Na kratkih časovnih skalah torej oceani delujejo kot kalorimeter, ki meri toploto, ki jo oceani prejmejo od Sonca in oddajo, na dolgih pa se dvigajo zaradi taljenja kopenskega polarnega ledu (plavajoči led ne vpliva na dvig gladine oceanov). Gre za dva nepovezana procesa.

Šesto ocenjevalno poročilo IPCC pravi, da naravni dejavniki, torej Sonce in vulkani, skupaj spreminjajo globalno površinsko temperaturo le za plus ali minus 0,1 °C. Vi pravite, da Sonce ignorirajo. Ga ignorirajo ali zavračajo?

Če se pogovarjate z znanstveniki, ki stojijo za poročili IPCC, vam bodo rekli, da Sonce upoštevajo. A mislijo na spremembe sončnega obsevanja, skupne svetlobe s Sonca. Ne upoštevajo pa jasnega posrednega učinka, ki sončno dejavnost in energijsko bilanco Zemlje povezuje prek kozmičnih žarkov, naboja in oblakov. Ker tega ne upoštevajo, ugotovijo, da Sonce nima močnega učinka. Če bi ga upoštevali, bi ugotovili, da Sonce razloži morda polovico segrevanja v 20. stoletju, kar je precej več kot teh 0,1 °C.

Če se pogovarjate z znanstveniki, ki stojijo za poročili IPCC, vam bodo rekli, da Sonce upoštevajo. A mislijo na spremembe sončnega obsevanja, skupne svetlobe s Sonca. Ne upoštevajo pa jasnega posrednega učinka.

Pregled več kot 88.000 podnebnih člankov iz leta 2021 (Lynas in sodelavci) je našel le 28 takih, ki dvomijo o človeškem vzroku segrevanja. Številko 97 odstotkov imenujete propaganda?

Da. Znanost ni demokracija. Če več znanstvenikov misli eno, to ne pomeni, da imajo prav, saj obstaja le pravilen in napačen odgovor, treba pa je opraviti raziskavo in videti, kateri je. Resneje: do tako izkrivljene številke pridete iz več razlogov. Veliko študij ne obravnava vedenja podnebja, temveč posledice podnebnih sprememb, na primer vpliv na polarne medvede. Taki raziskovalci podnebja sploh ne preučujejo, zato so za štetje nepomembni. Drug razlog je financiranje. Veliko lažje je dobiti sredstva za podnebne raziskave, če si del glavnega toka, ker mojo prijavo oceni strokovni pregled drugih znanstvenikov, ki rečejo, da je Nir Shaviv nor in naj ne dobi denarja. Količina sredstev za raziskave, ki gredo proti toku, je zato precej manjša.

Bi vam več denarja olajšalo delo? Koliko ljudi na svetu dela podobne raziskave kot vi?

Pri nekaterih delih raziskav je denar omejitveni dejavnik, ker poskusi stanejo. Z več sredstvi ne bi potrebovali skoraj 30 let, da bi razumeli vse mikroskopske procese. Ne bi pa bilo eno leto, ker devet žensk ne more v enem mesecu roditi otroka. Tudi s 30-krat več sredstvi bi trajalo morda 10 ali 15 let. Podobno hipotezo poleg Svensmarka zagovarja kakšnega pol ducata ljudi.

Johan Rockström, direktor Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov (PIK), opozarja, da smo zaradi segrevanja prestopili planetarne meje. Se strinjate? Kaj pa temperaturni rekordi zadnjih let?

Mislim, da dokazi kažejo, da je Zemlja stabilnejša, ko je toplejša. Ne mislim, da smo blizu prelomnih točk ali česa podobnega. Podnebne spremembe so bile vedno, v zadnjem času so nekatere posledica ljudi, a ne bo šlo za nič zelo drastičnega. Zato se lahko prilagodimo, tudi narava se lahko prilagodi. Druga polovica 20. stoletja je bila toplejša od prve, zato se očitno podirajo nekateri toplotni rekordi, a vprašanje je, kaj je rekord. Pred tisoč leti je bila Zemlja v srednjem veku približno tako topla kot danes. Vikingi so lahko obpluli Grenlandijo in narisali karto severnih obal, ker poleti tam ni bilo ledu. Grenlandijo so poimenovali Zelena dežela, a to je bil reklamni trik: pojdite se naselit na Grenlandijo.

Pet nevladnih organizacij je v odprtem pismu zahtevalo, naj Državni svet Republike Slovenije odpove posvet, na katerem imate govor, ker naj bi širili trditve, ki jih je znanost ovrgla. Kako ste sprejeli to novico?

Ti ljudje ne razumejo, kako znanost napreduje, in to je tudi skrajno nedemokratično. Te skupine so skrajne v smislu, da menijo, da je treba demokracijo zatreti zaradi tistega, kar menijo, da je prav. Če so sami tako prepričani, naj preprosto pridejo in debatirajo. Vedno sem odprt za znanstveno razpravo. Ne vem, zakaj se tega bojijo. Za učinkovito uveljavljanje politik morajo pokazati, da ni nobenega dvoma. Če pride nekdo z razumskimi razlagami, ki pokažejo, da slika ni črno-bela, so manj učinkoviti, zato uporabljajo nedemokratična sredstva in utišajo ljudi, s katerimi se ne strinjajo. Nisem presenečen, ker nisem prvič na konferenci z demonstracijami zunaj.

Napovedujete, da bo človeštvo do leta 2050 prešlo na jedrsko energijo. Je to znanstven sklep ali vaša osebna napoved? Kaj menite o izpadu elektrike v Španiji in na Portugalskem?

Obnovljivi viri, zlasti fotovoltaika in veter, niso stroškovno učinkoviti: elektrika je tem dražja, čim večji je njihov delež. Nemčija in Danska plačujeta okoli 40 evrskih centov na kilovatno uro, kar ubija gospodarstvo. Najboljši vir energije, ki ga imamo, je jedrska energija. Danes obstajajo izjemno varne zasnove jedrskih elektrarn, pri katerih jedrske odpadke obdelate tako, da nimajo razpolovne dobe, daljše od približno 100 let, energija pa je lahko tako poceni kot premog. Bo človeštvo izbralo to razumno rešitev? Ne vem, ker človeštvo ni preveč razumno. Težava obnovljivih virov je nestalnost, zato potrebujete rezervne vire, kar stane. Ne vem natančno, ali je bil izpad v Španiji posledica preveč obnovljivih virov in nihajočega omrežja, je pa zelo verjetno, da je to eden od glavnih razlogov. Klasični generatorji stabilizirajo frekvenco omrežja s pomočjo velikanske vztrajnosti vrtečih se mas; solarni paneli in vetrne turbine imajo vezja za regulacijo narejena tako, da že v primeru kratkotrajne preobremenitve odklopijo vir od omrežja in varujejo sebe, ne omrežja.

Najboljši vir energije, ki ga imamo, je jedrska energija. Danes obstajajo izjemno varne zasnove jedrskih elektrarn.

Kritiki opozarjajo na vaše nastope na konferenci Heartland Institute in Evropskega inštituta za podnebje in energijo (EIKE) ter na to, da ste navedeni kot svetovalec britanske fundacije Global Warming Policy Foundation. Kako opisujete te povezave in kdo je financiral vaše raziskave?

Heartland Institute, ameriški inštitut, ki nasprotuje strožjim podnebnim ukrepom, me je povabil, naj imam nekaj predavanj. Prišel sem, imel nekaj predavanj in to je bilo vse. Nikoli me niso financirali. Ljudje me poskušajo povezovati z različnimi organizacijami, kot da imam politično agendo. Nimam je. Ne financirajo me naftne družbe, skrajna desnica, skrajna levica ali ne vem kakšne skrajne organizacije z zelo jasno agendo. Želeli so slišati, kaj imam povedati, in sem jim povedal.

Kakšne so vaše napovedi za prihodnost? Kako vroče bo, kako hladno?

Natančno ne moremo napovedati, kaj bo Sonce počelo. Če predpostavimo, da svoje dejavnosti ne spremeni, je moja najboljša ocena, da se bo temperatura v 21. stoletju zvišala morda še za eno stopinjo. Recimo, da bi ta pogovor potekal pred sto leti in bi vam rekel, da se bomo v 20. stoletju segreli za stopinjo. Bi morali zaradi tega spremeniti vedenje in upočasniti napredek? Mislim, da ne. Segrevanje za eno stopinjo je povsem sprejemljivo in nekaj, čemur se človeštvo lahko razmeroma zlahka prilagodi, ne da bi cena energije postala tako visoka, da ljudje pozimi zmrzujejo, ker ne morejo ogrevati domov.

Evropa je politično najbolj zelen del sveta, Kitajska in Indija pa se za okolje ne zmenita kaj prida, čeprav Kitajska gradi sončne panele in veliko jedrskih elektrarn. Kako ohraniti planet varnejši?

Ne mislim, da je Evropa tako zelena, kot mislijo evropski zeleni. Fotovoltaika in vetrne turbine so oblika onesnaževanja, bodisi hrupa bodisi recikliranja, ki terja več denarja. Glavni razlog pa je, da se je vsa proizvodnja preselila na Kitajsko. Da imam to lepo jakno, je moral nekdo na Kitajskem onesnaževati zame. Onesnaževanje so preselili iz Evrope, ker je tu proizvodnja draga, na kraje, kjer onesnažujejo. Lokalna proizvodnja bi stala bistveno več. Evropa torej ni zelena. To je mit. Evropa ni otok, veliko stvari prihaja od daleč. Kitajsko javno mnenje zanima manj kot Evropo, zato si lahko privošči načrtovanje vnaprej: veliko vlaga v jedrsko energijo, ker ima samo rjavi premog. Zato bo sčasoma vse na Kitajskem cenejše, poganjali bodo najboljše modele umetne inteligence in imeli vso proizvodnjo. Evropa pa bo še naprej stagnirala, tako kot v zadnjih 20 letih.

Je torej stvar s CO2 bolj posel kot resnična težava? Kuponi za emisije se morajo plačati ali prodati.

Kuponi za emisije CO2 so kot odpustki Katoliške cerkve v srednjem veku: trgujete s pravico do greha. Veliko dobrega ne prinesejo, razen nekaterim ljudem, ki služijo s tem. Res moramo biti razumni in misliti na okolje, imamo eno Zemljo in jo moramo ohraniti. Toda stvari moramo početi razumno in razmišljati dolgoročno, kaj se bo zgodilo, če bomo vso Evropo prekrili s fotovoltaiko, ki je draga in neučinkovita.

Kuponi za emisije CO2 so kot odpustki Katoliške cerkve v srednjem veku: trgujete s pravico do greha. Veliko dobrega ne prinesejo, razen nekaterim ljudem, ki služijo s tem.

(D276, 28-32)