Bešič Loredan ima dober razlog za drugačno stališče od zapisanega v koalicijski pogodbi. Razloženo na primeru nosečnic

Ob ukrepih, naperjenih proti podjetništvu, je predvsem strokovno javnost najbolj razburil del koalicijske pogodbe najverjetnejše bodoče Golobove vlade, ki obravnava zdravstveno področje. 

Natančneje: "S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih ter uvedena konkurenčna prepoved dela," piše v koalicijski pogodbi in mnogi zdravniki opozarjajo, da bi to privedlo do zloma javnega zdravstvenega sistema.  

A Golobov kandidat za ministra za zdravje, ortopedski kirurg Danijel Bešič Loredan, vendarle pravi nekoliko drugače od zapisanega v koalicijski pogodbi: "Ne želimo prepovedati dela zdravnikov, niti ne omejevati," je zatrdil za 24ur zvečer na POP TV.

Zakaj je prepovedovanje popoldanskega dela zdravnikov nesmiselno in za paciente škodljivo, je na osebnem primeru, ki ga objavljamo spodaj, najbolje razložil pediater kardiolog iz Splošne bolnišnice Celje, dr. Samo Vesel. 

V več javnih nastopih v zadnjih dneh je zdravnik in najverjetnejši bodoči minister za zdravje Danijel Bešič Loredan razložil svoj pristop k sistemski spremembi zdravstvenega sistema, za katerega bo v prvi fazi, 18 mesecih, potreboval 600 milijonov evrov, do leta 2024 pa, po prvih izračunih, kar 1,7 milijarde evrov dodatnega denarja.

Tega ne bodo zagotovili z višanjem prispevkov, je zatrdil v oddaji 24ur Zvečer na POP TV, kako točno bodo prišli do tega denarja, pa še ni pojasnil. Je pa zatrdil, da popoldanskega dela zdravnikov izven matične javne ustanove, kjer delujejo, ne bodo preganjali, temveč bodo raje stimulirali in nagrajevali dodatno delo znotraj teh ustanov.

"Želimo priti do tega, da bodo imeli zdravniki v javnih ustanovah popolnoma enake pogoje kot zunaj javnih ustanov. To pomeni, da bo zdravnik v javnih ustanovah lahko delal dopoldne, popoldne in bo enako plačan. Tako nenadoma ne bo več nobene potrebe, da bi si kdo želel delati zunaj javnega zavoda," je to razložil v torkovih Odmevih.



Dejal je še, da bodo javnim zavodom plačali vse storitve, nagradili bodo deficitarne kadre, da bodo počeli, kar znajo, bili za to plačani in administrativno razbremenjeni. Vsi kadri v zdravstvu bodo plačani po učinku, po realizaciji.

Dr. Samo Vesel na primeru nosečnice razložil, zakaj bi bila prepoved popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih škodljiva

Za drugačno stališče od zapisanega v koalicijski pogodbi ima Bešič Loredan kot človek s pogledom v prakso delovanja zdravstvenega sistema dober razlog. V več objavah na Twitterju ga je na konkretnem primeru nosečnic najbolje razložil zdravnik Splošne bolnišnice Celje, doc. dr. Samo Vesel.

Njegov prvoosebni zapis objavljamo v celoti:

"Sem pediater, celo delovno dobo delam na področju pediatrične kardiologije, subspecializiral pa sem se za področje fetalne kardiologije. Ali sem dober ali ne in koliko fetalnih kardiologov je v Evropi, vprašajte moje kolege: pediatre kardiologe, perinatologe, neonatologe …

Zadnja 3 leta in pol delam v Splošni bolnišnici Celje, zaposlen sem 90-%, prej pa sem 24 let delal na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Tedensko opravim tri pediatrične kardiološke; 1 in pol fetalno kardiološko ambulanto, pol dneva na teden pa imam za funkcionalno diagnostiko. Več dni teden nima.

Vsak drugi petek delam v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, neredko od 7h do 18h, s čimer omogočam, da otroci in nosečnice s Koroškega kardiološke preglede lahko opravijo doma. S tem razbremenjujemo čakalne vrste na Pediatrični kliniki in v Celju, staršem pa prihranimo tudi tisoče kilometrov poti letno.

Velikokrat so me zasebniki vabili, da bi imel v njihovih prostorih samoplačniško pediatrično kardiološko ambulanto. Vedno sem zavrnil, ker menim, da so pregledi dosegljivi znotraj javnega sistema, pa čeprav je potrebno za napotnico pod redno kar počakati, pri meni približno pol leta.

Tudi kar zadeva nosečnice, ki imajo indikacijo in napotnico za fetalni kardiološki pregled, s skrajnimi napori zagotovimo, da vse sprejmemo v razumnem roku. Tu gre zahvala sodelavcem v Splošni bolnišnici Celje, ki mi omogočajo dodatne termine v fetalni kardiološki ambulanti.

Problem pa nastane, ko želi pregled plodovega srca opraviti nosečnica, ki za pregled nima medicinske indikacije in zanj ne dobiti napotnice. Takih nosečnic, iz Slovenije in tujine, je letno 70–80. Vzroki so različni, največkrat pa gre za strah, ker je otroka s srčno napako rodila sodelavka, prijateljica … Pri tujkah gre pa ponavadi za iskanje drugega mnenja. Gospa kot samoplačnic v Splošni bolnišnici Celje in Slovenj Gradec ne moremo sprejeti, ker terminov nimamo, saj jih komaj zagotovimo tistim z napotnico.

Do sedaj smo to reševali tako, da sem takšne preglede opravil v enem od zasebnih ginekoloških centrov v Ljubljani, po koncu njihovega delovnega časa, ob 19. uri. Ni jih bilo veliko, nekajkrat mesečno sem šel, 5–6 na mesec. Plačilo po podjemni pogodbi, s pregledom neto zaslužim približno 30 €. Verjemite, ne počnem tega zaradi denarja.

Zdaj se ta pot, kot kaže, zapira. Teh nekaj deset nosečnic, ki sicer nimajo stroge medicinske indikacije za vstop v javni sistem, bo ostalo brez pregleda in v stiski. Enako tujke, ki bodo drugo mnenje pač morale iskati drugje. S tem ne bomo skrajšali nobene čakalne vrste in privarčevali niti centa javnega denarja. Bomo pa nosečnicam vzeli možnost preiskave, ki jo želijo zaradi svojega strahu in miru in ki so jo do sedaj lahko dobile. Morda bo kdo zaradi tega lažje spal, nekaj 10 pa jih po slabše.

Kak bo epilog? Precej skrbi, joka in slabe volje, na koncu pa bo vsaj dve tretjini teh, ki nimajo indikacije, nekako le dobilo napotnico in še dodatno obremenilo sistem in oddaljilo pregled v razumnem roku tistim, ki ga dejansko najbolj potrebujejo."