Za nami so informativni dnevi, na katerih so bodoči dijaki in študentje iskali dodatne informacije, kje naj nadaljujejo šolanje. Ko sem na naši škofijski gimnaziji opazoval skupine dijakov in staršev ter jim skupaj s kolegicami in kolegi poskusil odgovoriti na skrbi in vprašanja, sem zaznal nekaj večjih tem, ki so bile staršem in bodočim dijakom posebej pri srcu.
Starši: ocene; dijaki: dejavnosti
Prvo opažanje je, da starše največkrat bolj zanimajo ocene, povprečja in učni načini; bodoče dijake pa bolj prepričajo dodatne dejavnosti in stik z vrstniki. Seveda nič ni tako črno-belo, in na koncu odločajo prav bodoči dijaki, je pa to vsekakor odlična lekcija za šolo. Če namreč hoče šola prepričati tiste, ki se odločajo med več alternativami, ker resnično iščejo kvalitetno gimnazijo oz. srednjo šolo (in se ne odločijo vnaprej za tisto, ki je denimo najbližja), mora prepričati s ponudbo, ki zelo presega zgolj pouk. Vsaka malenkost šteje, vsake oči majo svojega malarja, boj za bodoče dijake in študente pa je hud. Vse to sili šole, da širijo svoj nabor dejavnosti precej onkraj šolskega delovanja.
Tisto nekaj, kar skrbni straši pogosto pogrešajo
Zanimivo je slišati tudi skrbi staršev, ki v bodoči šoli iščejo nekaj več. In kaj to je? To je težko opisljiva, a v teh dneh pogosto slišana opazka, da otroci in mladi danes zaradi obširnih šolskih programov sicer veliko znajo in se morajo, posebej na gimnazijah, tudi temu primerno učiti; a vendar to še ne pomeni, da je tako obširen program tudi kvaliteten. Vsemu pridobljenemu znanju na koncu še zmeraj nekaj manjka. Od šole se danes pričakuje, da bi učenci z njih ne prihajali le z znanjem iz tega in onega predmeta, ampak da bi znali to tudi povezovati, predvsem pa, da bi jih to bolje pripravilo na nadaljnje življenje. Tega pa povprečen gimnazijski program vsekakor ne prinaša, za to lahko – in morda kakšni srednji šoli tudi uspeva – poskrbi le posamezna šola z dodatnimi dejavnostmi, dobrim kadrom in alternativnimi poskusi šolanja.
Od šole se danes pričakuje, da bi učenci z njih ne prihajali le z znanjem iz tega in onega predmeta, ampak da bi znali to tudi povezovati, predvsem pa, da bi jih to bolje pripravilo na nadaljnje življenje.
Neenotnost gimnazijskih programov, ki uničuje šolski sistem
Tisto, kar pa me je, priznam, te dni zelo pogrelo, je bila pridušana opazka, da je naša šola, kakor vse katoliške gimnazije, pač »težja« od katere druge gimnazije. Ob tem se mi v glavi vedno znova porajajo vprašanja, kam bo zabredel naš šolski sistem v prihodnosti, če že sedaj med gimnazijskimi programi vlada neenakost pri pridobivanju ocen in posledičnih rezultatih, torej da se pojavljajo bistvene razlike med vloženim znanjem in pridobljenimi ocenami po različnih gimnazijah.
Že pred leti, ko sem se sam vpisoval na gimnazijo, se je vedelo, kje prideš ceneje skozi, tako da naivnost ni na mestu. Se pa zadeve toliko spreminjajo, da imamo pred seboj manjše generacije (število razpisanih mest presega število kandidatov) pri čemer se ustvarja nezdrav elitizem nekaterih šol na eni strani (pobere se najboljše kandidate) in »linija najmanjšega odpora« na drugi strani (vpišem se tako, da bo gimnazija narejena, pa čeprav vem, da bolj »na počez«). Vpis na fakultete pač pretežno temelji na maturi, pri deficitarnih poklicih pa še to ne, kar v bistvu pomeni začaran krog linije najmanjšega odpora.
Kje se tu nahaja katoliška šola? Menim, da bi morala mora ponuditi vse možnosti najboljšim dijakom, saj je potrebno spodbujati posebno nadarjene in delavne dijake. Na drugi strani pa z isto vnemo potrpežljivo in v duhu krščanstva dvigati tudi kakšnega nekoliko šibkejšega dijaka, ki se v našem šolskem sistemu morda ne znajde najbolje.
Pa je katoliška gimnazija res katoliška?
Kar nekaj besed pa je bilo izrečenih tudi na račun »katoliškosti« zasebne šole. Pri tem je treba starše razumeti: Po eni strani bi radi otroke vpisali na šolo, ki bo spodbujala in potrjevala mladino v domači katoliški vzgoji; na drugi strani pridejo na takšno šolo in nato najprej poslušajo, kako je šola odprta za vsakogar, ne glede na versko pripadnost. Nekaj staršev je izrazilo tudi pričakovanje, da bi šola več naredila na domovinski vzgoji.
To je res težka naloga katoliške šole v našem času: ohranjati identiteto in hkrati ostati dovolj odprta za vsakogar. Je pa naloga katoliške šole tudi oznanjevanje, torej je edino smiselno, da se – ne samo zaradi povečevanja vpisa – pridružijo tudi drugače misleči dijaki.
Zato pa se je treba te dvojnosti zavedati in pokušati katoliške dijake potrjevati v vzgoji njihovih staršev. Če tega katoliška šola ne počne, tako ali tako ne izpolnjuje svoje vloge. Lahko ostane odlična šola, ker statistično vpiše dijake iz bolj urejenih družin; a svoje vloge pač ne opravi.
Rezultati
In v brk vsem onim, ki prostodušno tolčejo čez katoliško šolstvo, češ, da ne opravlja svoje vloge in da v toliko letih ni poskrbelo za generacije novih, zavednih kristjanov: še zdaleč ni vse v šoli. Glede na situacijo v družbi se katoliško šolstvo še dobro drži, izboljšanja pa so seveda vedno možna. Ko se sam usedeš za kateder, vse malo drugače izgleda.
Videti na informativnem dnevu zadovoljne, urejene krščanske družine, ko nekdanji dijaki vpisujejo svoje otroke: to je zaklad naših katoliških šol. Ne tako zelo viden v medijih, pa vendar močan znak, da katoliške šole nekaj delajo prav.
Se pridružujem razmišljanju, ni tako enostavno, generacije se manjšajo gimnazij pa kot gob po dežju.. Začel se je boj za ‘glavarine’. To res ni zdravo! In še zavedanje; elita brez poklicev ne more obstati.
Najbolj me pri katoliškem šolstvu zaboli, ker vse stavijo na gimnazije. Starši se čedalje bolj zavedajo, da je največja vrednost, če otroka k pametnemu kruhu spravijo, zato se je začel exodus na tehnične šole.. Ne verjamete?
Ne jamrat, če je mali vpis na gimnazijo.. Folk je ratal pameten, veliko znanja, ki je bil včasih rezerviran za gimnazije je sedaj digitalno dostopen vsem…
Mnogo gimnazijcev ima težave z zaposlitvijo. FDV, Filo in pravo… mnogi od teh zbežijo v tujino za administrativne delavce. Si tega želimo?
Zakaj še katolištvo šolstvo ne odpre kake uporabne ekonomske srednje šole ali pa smeri informatike?
Bodo učenci zaradi tega kaj manj vredni? Bo učiteljem krona iz glave padla? Ne bo, bo pa več uporabnega in praktičnega znanja in dober občutek, da so koga k pametnemu kruhu spravili, ki ne bo še eno breme že sedaj predimenzionirane javne uprave.
Realist,tako resnično si napisal. Koliko poklicev je v manjkanju,tu pa v prispevku hvaljenje in hvaljenje samo katoliških gimnazij.
Kje so vsi tisti,ki so že končali te gimnazije,doštudirali in se zaposlili in prispevali k dobrobiti v Sloveniji? Da bi bil v Slo kdo znan in povedal,da je končal katoliško gimnazijo ter napredoval in bil uspešen v Sloveniji?
V tem svetu,ki se non stop spreminja, je pomembno, da mlade navdušimo nad poklici ki so v zatonu,ki jih je Gabrov šolski sistem zaniceval,kjer se je tiste,ki so hodili na srednje poklicne šole,degradiralo. Se vedno se podcenjujoce gleda na tiste,ki niso obiskovali gimnazij,ekonomske šole, FDVja, filofaksa in podobnih…
Dobro napisano, Realist.
Samo ekonomske šole ne sodijo v skupino uporabnih šol, ampak v skupino šol, ki producirajo morje administrativnega kadra brez konkretnih znanj. Kot je v mojih časih veljalo, kdor ne ve, kam bi šel, pa mu “pravo” delo ni dišalo, da bi šel na poklicne ali tehnične šole in ni bil ravno za učenje, da bi šel na gimnazijo, je šel na ekonomsko šolo.
Kaj je odgovor na vprašanje iz naslova? Da so katoliške gimnazije dražja in težja izbira? Da so dijaki katoliških gimnazij pri vpisu na fakultete lahko celo v slabšem položaju od drugih dijakov? Slaba reklama.
Starši, vprašajte se, kaj dobite za 4.000 EUR (plus namestitev ali prevoz), kolikor je izobraževanje na katoliški gimnaziji dražje v primerjavi s kakšno bližnjo državno gimnazijo. Mislite, da na katoliških gimnazijah ni drog? Mislite, da tam ni vplivov LGBT? Mislite, da učitelji in vzgojitelji na teh gimnazijah kaj bolj podpirajo dijake? Glede na stanje v družbi in statistične podatke je očitno, da katoliške gimnazije niso najbolj uspešne ne pri oblikovanju dobrih vernikov, ne pri vzgoji domoljubnih in zavednih Slovencev. Za to morate poskrbeti doma. Lahko tudi z denarjem, ki ga boste privarčevali ob vpisu na drugo gimnazijo. 😉
Thor,
Na katoliskih gimnazijah je kljucno prijateljsko in dostojno vzdusje ter vzgoja kot OBRAMBA ZOPER KULTURNI MARKSIZEM!
Ce pa v celi Slo ni okoli 400 ucencev ki bi se vpisali na katoliske gimn, od populacije cca 15.000, potem pac slovenski starsi niso dovolj razumni.
Se strinjam. Sem iz časov, ko “izbire” ni bilo. Šel si v kraju bivanja najbljižjo šolo, redki izbirčneži so šli na posebne šole v Ljubljano…. pa nas je danes večina uspešnih po različnih poklicih doma in v tujini.
Kaj si vi predstavljate, da v teh mladih ljudeh ni enakega mladostnega zanosa kot pri mladih drugod. Tudi ti mladi imajo zdrse, pa tudi močno oporo pri profesorjih in sošolcih. Moji vnuki so zelo zadovoljni v ŠKG, nimajo občutka kakršne koli utesnjenosti. Seveda je zmeraj prostor za izboljšave. Ta šola ima sklad za revnejše, vsak lahko prispeva, tudi vi.
Me veseli za vas in vaše vnuke. Obstaja pa še večja množica katoliških babic in dedkov, ki imajo svoje vnuke na drugih gimnazijah in so prav tako zelo zadovoljni in še brez doplačil. Drži, lumparije se lahko zgodijo povsod, dobri in slabi profesorji prav tako. Razlik, ki bi upravičile investicijo in vpis na katoliško gimnazijo, avtor v članku ni predstavil. To iščemo. Zaenkrat je dejstvo, da so katoliške gimnazije boljše predvsem v cuzanju denarja naivnih staršev (osladni in patetični spremni dopisi ob mesečnih položnicah, zbiranje prostovoljnih prispevkov na vsakem koraku, prodaja duhovnih vikendov nekajkrat letno …).
Slika predstavitve šolanja na gimnaziji (pa naj bo katerakoli) pove največ o predstaviteljih. Mlad pedagog se stoječ naslanja na radiator, ker je utrujen!
Tak pedagog je odličen predstavnik pedagogov, ki izvajajo permisivni pouk in so sami sebi v napoto!
Pedagog, mora stati pokonci, jasno se izražati s celovitimi stavki, lahko pa so stavčne zveze zahtevne zato, da testira ali poslušalci, dijaki ali študentje spremljajo predavanja ali ne.
Naslanjanje na stene, tablo ali Bog ne daj sedenja na mizi, dokazuje fizično in posredno psihično nedoraslo osebo, ki ne bi smela učiti kaj šele vzgajati!
So merila, so gospodje in so tovariši! Razlika pa je velika!!!
Vi pa kar malo pretiravate. Iz ene fotografije ste potegnili vsa ta razodetja? Posodobite se malo, nismo več v Avstroogrski. Zelo očitno sami niste pedagog, če pa ste, pa se mi smili vam zaupana mladina.
Realist se zelo strinjam! Res mi ni jasno zakaj furamo toliko katoliških gimnazij. Gimnazicj na koncu nima nobenega poklica. Zakaj se denimo Vipava ne preusmeri vsaj v tehnično gimnazijo? Takoj bi iz cele Slovenije prihajali odlični dijaki.
Ampak tega teologi in filozofi itak ne razumejo.
Vi prav ničesar ne furate. Drugi (očitno tudi avtor) delajo, kakor vedo in znajo, komentatorji tukaj pa vsi kot generali po bitki iz naslanjačev pametujete, kaj bi bilo potrebno postoriti, kakor da bi bilo slovensko šolstvo ena sama pravljica in kot da bi preproste rešitve čakale za vogalom.
Namesto, da bi kaj pohvalili, tolčete po naših gimnazijah. Sramota, če se imate za katolike.
Lisica, tocno tako.
Zalostnl. Tud na nasi strani cel kup modrijanov…
Ce katoliskih gimn ne bi bilo, bi nabijali v drugo smer…
Iz katerga brloga ste pa vi?
Kulturna marksistka kenede…
Ne vom vec razlagal vsaki budali…
Odg je Ani.
Je treba posebej napisat ker ne znajo ba Domovini uredit da bi se vedelo komu odgovarjas…
Realist: se 100% strinjam, podobno mnenje sem že pred časom izrazil tudi sam. Katoliška tehnična gimnazija bi bila dobrodošla popestritev ter dopolnitev v slovenskem šolskem prostoru, sploh, če bi uspela res z dobrim programom, ki bi dijake dobro pripravil na samostojno podjetniško/obrtniško pot oz. kariero v privat sektorju. Lp
Razlika med splošno in tehnično gimnazijo ni velika. Oboji so na koncu le gimnazijski maturanti in o podjetništvu, obrti ali karieri v zasebnem sektorju vedo približno enako malo.
Strokovno izobrazbo lahko dobis kjerkoli, za to ni potrebna “katoliskost”.
Smatram, da se premalo daje na vzgajanje osebnosti. Ko mladi ljudje pridejo iz sol, na koncu iz fakultet v “zivljenje”, je razlika med njimi v tem, cemur se je vcasih reklo “inteligenca”. Ni poanta v cimboljsi strokovni izobrazbi, ampak v vzgoji kompletne osebnosti. Elitne sole v famoznih privatnih solah v tujini se koncentrirajo na vzgojo vodilnih kadrov, ne na strenirane obdelovalce. To je mnogo tezje kot navadna matura ali fakultetna diploma
V starih socialisticnih casih smo vsi hodili v iste sole, z enakim rezimsko konformnim programom in na koncu diplomirali na neki fakulteti. Nekateri so potem tudi “uspeli”, pri cemer je seveda stvar kriterija kaj to sploh pomeni. Vsekakor pa je bil “uspeh” mocno odvisen od tega, cesar se v soli sploh ni ucilo. Nekateri so uspeli, ker so se vrinili v nomenklaturo rezima, drugi pa, ker so si pridobili soft skills drugace. Ti drugi, ce so imeli sreco, da so imeli ta skill od doma.
“Tisto, kar pa me je, priznam, te dni zelo pogrelo, je bila pridušana opazka, da je naša šola, kakor vse katoliške gimnazije, pač »težja« od katere druge gimnazije.”
Nekoliko manj pridušana opazka, zakaj je katoliška gimnazija težja od ostalih gimnazij: se najde kakšen učitelj, ki v zanosu, da bo dijake naučil čim več, naloži na svoj predmet preveč balasta, kot da je njegov predmet edini. Samo polnjenje z znanjem ni isto kot povezovanje znanja. Če je gimnazija katoliška, še ne pomeni, da v njih velja boljša povezanost kot v drugih gimnazijah, pa bi lahko ravno zaradi tega lahko bila. Katoliški dijaki so mogoče nekoliko bolj ubogljivi in zato tudi nekoliko več prenesejo. Zato bi morali biti učitelji bolj pozorni, da jih ne preobremenjujejo po nepotrebnem. Kakor vidim, nikogar ne skrbi, če dijaki spoštujejo sedmi dan. Pa testi v ponedeljek, najraje po počitnicah, raje kakšen več, kot je med letom dovoljeno. Res pa je, da dijaki nikakor nimajo časa za neumnosti.
Ni to to, kar pričakujem od katoliške gimnazije. Naj bo zahtevna glede znanja. Samo naj bo brez balasta, mogoče kakšna vsebina malo bolj izbirna, mogoče še kakšna bolj tehnična izbira. Predvsem pa močno pogrešam poudarek na izgradnji samozavestne osebnosti.
Katoliške gimnazije? Elitne gimnazije? Je to enako?
Največja prednost katoliških gimnazij je v tem, da imajo dijaki večje možnosti, da se družijo z mladostniki z podobnimi vrednotami, skratka, da imajo dobro družbo.
ŠKG je recimo tudi izjemno okolje za vse, ki želijo razviti svoj pevski talent. Prav nedoumljivo je, do kakšnih pevskih presežkov uspejo pripeljati dekleta v dekliškem zboru.
Je pa žal na ŠKG-ju najbolj pomemben in zahteven predmet biologija, ki že generacije greni življenja dijakom. Nikakor ne morem razumeti, zakaj je nek obskuren predmet kot bi biologija na škofijski klasični gimnaziji moral biti, postavljen tako visoko? Tudi ne razumem, zakaj vodstvo šole že leta in leta tolerira to lahko rečem kar ekscesno situacijo.
So sončne in sečne strani.
Ja, poznam to biologijo na SKG.
noro !
To je hecno, vsi starši vemo za to in se moramo s tem ukvarjati. Šola pa ne naredi reda.
Res je hecno. Vsi vidijo, pa nobeden nič. Kakšni smo kristjani? Potem so pa (žrtve) krive, ker si nekaj izmišljujejo.
Vsi pač ne bodo pevci, igralci in duhovniki. Kolikor vem imajo tudi podjetniški krožek. Vpisujejo se v resne fakultete; fizika, matematika, medicina…
Nekdo, ki se skriva pod “Thor” dela protireklamo proti katoliškim šolam: “Starši, vprašajte se, kaj dobite za 4.000 EUR (plus namestitev ali prevoz), kolikor je izobraževanje na katoliški gimnaziji dražje v primerjavi s kakšno bližnjo državno gimnazijo. …” in pravi, da so na katoliških šolah prav tako droge id druge nečednosti. Pri reklamah in protireklamah se je najbolje informirati na kraju samem, govoriti z ljudmi, ki so zadevo izkusili na svoji koži. V našem primeru predvsem z dijaki – sedanjimi in preteklimi. Mislim, da “Thor” ne piše iz poznavanja ali iz izkušnje, ampak iz ideologije. Morda celo iz interesa.
Katoliško šolstvo je na Slovenskem edina resna alternativa državnemu šolstvu, ki skoraj v vsem nadaljuje socialistično usmerjeno šolo. Po učnem uspehu (ki pa niti ni glavni razlog za obstoj katoliških šol) je KŠ izjemno uspešno. Zaradi maloštevilnosti predstavlja katoliško šolstvo lahko le skromen, a sorazmerno učinkovit korektiv in konkurenco državnemu šolstvu. Seveda ima vse začetniške bolezni, ima pa tudi občudovanja vreden zagon pobudnikov, organizatorjev, staršev …, ki ga prepoznavajo in občudujejo mnogi obiskovalci iz partnerskih šol iz Velike Britanije, Belgije, Francije, Poljske, Slovaške … In kar je najpomembneje, zadovoljne dijake in učence, ki so najboljši ambasadorji za katoliške šole in ki v svojem okolju (pogosto družinskem krogu) praviloma naredijo najboljšo reklamo za šolo. Največ na novo vpisanih dijakov na katoliške gimnazije izpostavlja prav ta vpliv.
Če imajo komentatorji vzdevke, ne gre za skrivanje, takšna je navada pri komentarjih in najbrž je to tudi čisto praktično. Tako da je vaš prvi stavek žalitev za večino komentatorjev tukaj in nekako vse meče v isti koš.
Sicer pa imam podobno mnenje ko vi o Thor-u, o njem tudi jaz.
Zase lahko rečem, da malo pa pišem iz poznavanja situacije. In ni vse tako medeno, kot pišete vi. Poleg tega tudi “državne” gimnazije niso samo slabe.
Jezi me, ker nihče ne posluša. Vprašajte malo koga iz ŠKG-ja o zgoraj omenjenem predmetu (pravzaprav ni problem predmet). Ta težava je že skoraj ponarodela.
Povsem se strinjam.
Katoliske gimn so super sam biologijo na SKG uredite, g.Kurincic…
Ni potrebe za maltretiranje dijakov !!
V normalnih razmerah bi vse šole, ne samo gimnazije morale prepričati starše in učence s svojo kvaliteto. Vendar imamo izkrivljen sistem napredovanja v višjo šolo in sicer na podlagi ocen, ki pa so (zaradi pritiska staršev na učitelje) čedalje bolj relativna kategorija.
Pravilno bi bilo, da bi bili pri vpisu na višje šole potrebni sprejemni izpiti in ti bi morali biti edini kriterij za možnost vpisa – v kolikor bi število prijav na konkretno šolo presegalo njene kapacitete. Potem ne bi bilo potrebno učencem podarjati ocen.
Ko sem se sam vpisoval na gimnazijo (to je bilo res že skoraj pred 100 leti), smo tedanji kandidati imeli sprejemni izpit iz matematike, slovenščine in angleščine. Izpit je bil čisto resen in nič simboličen.