Ruski vohun, ki je 20 let deloval v Evropi

Junija 2010 je Henry Frith prosil sina svoje partnerke, da ga naslednje jutro zapelje do Madridskega letališča. Ni povedal, kam gre, kar je bilo običajno. Alejandro Valdezate Sánchez ga je namreč zaradi poslovnih potovanj pogosto vozil na letališče.

Naslednji dan je Sancheza obiskala Centro Nacional de Inteligencia, španska varnostna služba. Njihov pogovor je bil umirjen in vljuden, vendar je bilo jasno: Frith se ne bo vrnil. In res se ni, zgodbo predstavlja Politico.

Petdesetletni Frith, čokat z bujnimi brki, je več kot dvajset let živel na videz normalno življenje. Imel je podjetje Frimor Consultores, ki se je ukvarjala s svetovanjem in storitvami na področju socioekonomskih študij. Zaradi tega je pogosto potoval, večinoma v srednjo Evropo, pa vse do Čila. Imel je veliko prijateljev, s katerimi je rad nazdravil. Špansko je govoril z rahlim naglasom, kar je pripisal svoji vzgoji - rojen naj bi bil v Ekvadorju, in sicer mami iz Ekvadorja in očetu iz Nove Zelandije. Vsaj tako je trdil.

Po podatkih zahodnih obveščevalnih služb je bilo njegovo življenje zaposlenega svetovalca le krinka. Frith naj bi bil leta 1955 v Rusiji rojen kot Sergej Jurjevič Čerepanov in je v Moskvi imel ženo Olgo Konstantinovo Čerepanovo ter sina Andreja. V času, ki ga je preživel v Španiji, je bil zaposlen pri SVR, ruski obveščevalni službi kot ruski vohun. Leta je živel v Evropi pod skrbno sestavljeno lažno identiteto, vključno z lažno osebno zgodovino. Je prvi vohun takšne vrste po koncu hladne vojne, ki so ga odkrili in predstavili javnosti v Evropi.

Njegovo zgodbo so za javnost predstavili novinarji Politica v pogovoru s predstavniki obveščevalne službe, s pomočjo dokumentov in policije ter v pogovoru s tistimi, ki so Fritha poznali v Madridu.

"Rusi so vpleteni v obsežne in pogoltne akcije na področju zbiranja podatkov, ki imajo tako široko denarno podporo, kot tudi podporo Kremlja, ki vidi zavajanja in skrivnosti tam, kjer jih ni," je za Evropski svet zapisal Mark Galeotti, specialist za rusko varnost.

Zahodne varnostne službe skrbi, da so si morda podobni vohuni ustvarili kariero v državnih institucijah, saj jih obveščevalne službe zelo težko odkrijejo.

Bo sil in sredstev za boj proti ruskim vohunom dovolj?

Agenti, ki se danes borijo proti ruskim obveščevalcem v Evropi, so za Poltico izrazili skrb, da jim zaradi ukvarjanja s teroristično grožnjo ne bo uspelo dovolj sredstev nameniti onemogočanju delovanja SVR. Prav tako menijo, da je Rusija povečala svojo aktivnost, saj so se njeni odnosi z EU ohladili in zaradi tega do informacij ne pride več po uradnih kanalih.

"Pred nekaj leti je deloval poseben svet predstavnikov NATO in Rusije, in nekatere informacije so bile prosto izmenjane," je pojasnil eden izmed EU diplomatov. Koncil, ki je bil ustanovljen leta 2012, je svoje delovanje zaustavil, ko je Putin napadel polotok Krim.

Po poročanju anonimnega vira so po odkritju Frita odkrili še nekaj podobnih vohunov. Tisti, ki še delujejo v Evropi, se v družbi predstavljajo kot Francozi, Britanci, Nemci ali kot Italijani. "Rekel bi, da jih je manj kot 15, a več kot 10. Resnični odgovor je, da točne številke seveda ne vemo."