Ringaraja z Robertom Golobom

POSLUŠAJ ČLANEK

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. "Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali," ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

In res, če bi razplet volitev oziroma celoten mandat in širši družbeno-politični kontekst, v katerem je Golob prišel do takšne zmage, morali povzeti v enem verzu kakšne slovenske pesnitve, ni primernejše od naslednje:

"Ringa, ringa raja, Janez pa nagaja, Robert pa priteče, pa vse na tla pomeče ..."

Slovenska politika že kakšno desetletje spominja na otroški vrtec, v katerem se otroci prerivajo, ščipajo in grizejo za najboljšo igračko, na koncu pa jo odnese glavni frajer, ki uleti iz sosednjega vrtca. Čeprav se ta igra venomer ponavlja, se nihče, z otroki in vzgojitelji vred, iz nje ničesar ne nauči.

Janez Janša je tisti politik, ki slovenski tranzicijski levici nagaja že tri desetletja. In čeprav se mu kdaj po kakšnem naključju uspe do igračke dokopati, je bolj ali manj jasno, da bo v njegovi posesti le kratek čas. Je pač preveč vredna, da bi mu jo pustili za kakšen trajnejši rok.

Po drugi strani pa tranzicijska levica brez Janeza Janše ne more, saj zanjo predstavlja največji mobilizacijski sprožilec njene speče, nezainteresirane in muhaste volilne baze. Brez njega nimajo resnega vzvoda, s katerim bi svoje ljudi pripravili k volilnem plesu. Nimajo sposobnih kadrov ne programa, nimajo niti resnih strank. Gojijo pa veliko vrtičkov, jih zvesto okopavajo in zalivajo z denarjem. Ne njihovim, temveč davkoplačevalskim, seveda. Tako imenovane nevladnike denimo. In medije. Pa hišne javnomnenjske agencije. Pa še koga bi se našlo.

In vsi ti, ko je treba ljudi pripraviti na ples in Janezku izpuliti igračko, pridejo še kako prav.

Pomladna stran bolje, a ne dovolj dobro


Prav slednje se je ponovilo na nedeljskih volitvah. SDS in NSi sta občutno izboljšali svoj volilni rezultat, na volišča pripeljali največ ljudi po letu 2011, pridobili dodatne 3 ali 4 poslance glede na minuli mandat. A vse to ni bilo dovolj za zmago in nadaljevanje vladanja.

Najprej je, združevanju moči navkljub, zatajil tretji partner: Povežimo Slovenijo se je izkazal slabše od pričakovanj. Povsem drugače bi bilo, če bi pet samovoljnih samcev medse uspelo zvabiti še samico. A ta je bila slepo prepričana, da ji bo uspelo tudi brez moške družbe. Napaka, ki bo Aleksandro Pivec stala politične kariere, Slovenijo pa zelo verjetno desnosredinske vlade.

In drugič, Janez Janša ostaja mobilizacijski sprožilec, ki je tokrat samo zato, da glasujejo proti njemu, h Golobu pripeljal 70 tisoč volivcev, ki leta 2018 (in najbrž tudi nikoli pred tem) sploh niso volili. Čeprav se KUL blok zdi razbit, je skupaj z Robertom Golobom prejel 592 tisoč glasov, kar je 130 tisoč več, kot so jih pred štirimi leti zbrale stranke propadle Šarčeve vlade skupaj (vključno z DeSUS-om in nadkoalicijsko Levico). Nekaj deset tisoč teh je, na srečo desne sredine, šlo v prazno v stranki pod parlamentarnim pragom.
Če koga, so volivci strahovito kaznovali nesposobnost Kula na oblasti in njegovo destruktivno opozicijsko držo

Masaker nad KUL-om


Gladka zmaga Roberta Goloba pa za levi pol ni prišla brez cene. Kul četverček je razbit, potolčen in demoliran do neuporabnosti. Še srečo so imeli, da jim ni izpadla še Levica. Če koga, so volivci strahovito kaznovali nesposobnost Kula na oblasti in njegovo destruktivno opozicijsko držo, v kateri so prekašali tudi SDS v njenih najbolj trdih opozicijskih letih. Tudi v predvolilni kampanji jim je Robert Golob prepustil umazano delo obračunavanja s tekmeci in se sam raje pokroviteljsko nasmihal ter razlagal o energetiki, zeleni prihodnosti in plesu.

Razloge, da je KUL tako pogorel, smo na Domovini analizirali že večkrat. "V 30 letih nisem opazil tako samomorilskega ravnanja, kot si ga je kul privoščil v odnosu do Roberta Goloba," je problem v petkovem intervjuju za Domovino diagnosticiral dr. Miro Haček.

"In zdaj smo pri bistvu problema, zakaj kulovci s svojo miselnostjo v slovenski politiki enostavno ne morejo prodreti. Prav vsi, s Socialnimi demokrati na čelu, namreč niso suverene, samostojne politične entitete v pravem pomenu besede. Povejmo drugače – svojih odločitev ne sprejemajo znotraj njih samih, temveč odločitve zanje sprejemajo od zunaj, oni pa jim ponižno prikimajo in po njih uravnavajo svoje politično delovanje," smo februarja zapisali v uredniškem komentarju s kanček vulgarnim, a sveže aktualnim naslovom: "Nategni me nežno, spet in spet: kdaj bodo Socialni demokrati imeli tega dovolj?"

Ter dodali: "Dokler bodo talci takšne podložniške miselnosti, Tanja Fajon in Socialni demokrati nikoli ne bodo vodili te države. Zato ker volivci v resnici takšnih upognjencev nočejo, jih zavračajo in iščejo voditelje, ki pokažejo potrebno dozo samostojnosti, samozavesti, suverenosti, predrznosti."

Od tod katastrofalen rezultat, ki je "blagovno znamko socialne demokracije pri nas pripeljal na rob izumrtja," kot se je, najbrž čustveno a nič manj lucidno, na borih 6,6 % odzval njihov nekdanji član Aljuš Pertinač. In Tanja Fajon, ki je Dejana Židana zamenjala z ambicijo postati naslednja predsednica vlade, ob tem niti ne trzne, kaj šele, da bi pomislila na svoj odstop.

Seveda, če bo še naprej pridna in ubogljiva, jo čaka nagrada v stolčku ministrice za zunanje zadeve.

https://twitter.com/MHacek/status/1518353348533051403

Počiščen parlament


Dobra stran močnega uspeha Roberta Goloba vendarle je, da je parlament očiščen njegovih instant predhodnikov, torej Marjana Šarca in Alenke Bratušek. Hvalabogu smo se po dveh desetletjih rešili tudi stranke upokojencev, pa tudi za Jelinčičem bo redkokdo potočil solzo.

Naslednja koalicija, kakršnakoli že, bo nedvomno (po številu strank) manjša in zato z več možnosti za učinkovito vladanje, kot je to veljalo za večino prejšnjih koalicij. Če bo Golob pameten, se ne bo pustil izsiljevati ter bo vlado sestavil samo s Socialnimi demokrati. Če bo primoran poravnati dolgove, bo zraven še Levica. V kakšno bolj zdravo in za državo razvojnejšo kombinacijo z NSi pa mu zagotovo ne bodo pustili.

Obe pomladni stranki pa ob vrnitvi v opozicijske klopi čaka temeljit premislek o vprašanjih, ki niso nič drugačna, kot so bila pred dvema, štirimi ali osmimi leti. A predvsem za večjo partnerico se zdi, da si v resnici nanje ne želi odgovoriti.

... bodo približno tako usklajeni?
 


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike