Richard Dawkins: Zakaj lahko kritiziram krščanstvo, ne smem pa islama?

Znani ateistični evolucijski biolog in etolog, profesor Richard Dawkins, velja za enega največjih svetovnih kritikov religij. 

A na njegovo začudenje zadnje čase ugotavlja, da lahko v Zahodni družbi prosto in brez problema kritizira krščanstvo, povsem drugače pa je, ko se loti islama.

Tako se mu je nedavno zgodilo nekaj nepredstavljivega; kalifornijska radijska postaja je namreč zaradi njegovih “škodljivih in zlonamernih stališč o islamu” odpovedala njegov vnaprej dogovorjeni nastop na dogodku v njeni organizaciji.

“Znan sem kot pogost kritik krščanstva in zaradi tega me še nikoli niso zavrnili. Zakaj bi glede islama gledali stran'” se sprašuje v odprtem pismu na svoji spletni strani in dodaja: “zakaj je OK kritizirati krščanstvo, ne pa tudi islama?”

Na avgustovskem dogodku v organizaciji berkleyskega radia KPFA naj bi Dawkins govoril o svoji novi knjigi Znanost v duši, a ko so organizatorji slišali o njegovih minulih kritikah islama, so dogodek odpovedali. Kupce vstopnic so obvestili, da je do odpovedi prišlo, ker je slavni evolucijski biolog s svojimi “zlonamernimi” izjavami o islamu “žalil in prizadel” muslimansko skupnost.

“Naš radio ne podpira žaljivega govora. Čeprav podpiramo svobodo govora, ne podpiramo sovražnega govora. Opravičujemo se, da Dawkinsonovih stališč nismo poznali že prej ter tudi za vse zaplete v zvezi s to odpovedjo,” so lastnikov vstopnic zapisali v obrazložitveni e-pošti.

Dawkins je odpoved označil za “resnično neverjetno” in dejal, da o islamu nikoli ni govoril žaljivo in sovražno. Res da je za “nagnusnega” označil islamizem, a to ni isto kot islam.

“Kritiziral sem grozljive predsodke do žensk in homofobijo islama, kritiziral sem ubijanje ljudi, katerih “zločin” je bil le drugo osebno prepričanje,” je obrazložil.  “To je daleč od napadov na muslimane – jaz, za razliko od vas – razumem, da so muslimani, še posebej njihove ženske, sami prve žrtve zatiralske kulture islamizma,” je še zapisal.

Radijsko postajo je pozval, naj poišče primere njegovega sovražnega govora, in če jih ne bodo našli, pričakuje javno opravičilo.

Kljub nasprotovanju vsem religijam Dawkins zagovarja odprto in pošteno javno razpravo o vseh verskih nazorih. A zadnje čase se večkrat obregne ob liberalne medije, ki po njegovem krščanstvo obravnavajo kot “sovražno silo”, medtem ko kritiko islama zavračajo.

“Regresivna levica si izdajalsko zatiska oči pred predsodki in homofobijo, ker absurdno meni, da je islam potrebno spoštovati kot raso,” je zapisal leta 2015.

O Dawkinsovih kritikah islama smo na Domovini sicer že pisali.

Jasno, kristjani so nazadnjaški nestrpneži, muslimani pa - no, njih je treba spoštovati
Brez da se spuščamo v razpravo o vsebinski utemeljenosti Dawkinsovih kritik na račun religij,

je njegov primer pomemben prav zaradi opozarjanja na tako očitna dvojna merila, ki jih imajo v Zahodnem svetu levičarji do krščanstva na eni in islama na drugi strani.

Kot točno ugotavlja profesor, ima Zahod veliko toleranco do kritike pregovorno “nazadnjaških” krščanskih praks in vrednot, medtem ko je v primeru kritiziranja islamskih izjemno občutljiv ter kritike nemudoma označi za (do muslimanov) “žaljive” in “sovražne”. Čeprav so te v odnosu do ženske enakopravnosti, istospolnih oseb, spolnosti, ločite cerkve od države idr. dejansko mnogo radikalnejše in s sekularno družbo manj kompatibilne od krščanskih.

Ta diskrepanca je morda še izraziteje opazna prav v Sloveniji, kjer levica Katoliško cerkev smatra kot prvega in največjega ideološkega sovražnika, proti kateremu se je pripravljena boriti z vsemi sredstvi, tudi v navezi z islamom.

Tako nenehno in neumorno napada katoliška stališča do splava, kontracepcije, zagovarjanja tradicionalne družine in odnosa ženskih in moških vlog znotraj nje, ter seveda odnos do istospolnih parov in njihovih “pravic”. Ljudje, ki tem stališčem sledijo, so mnogokrat družbeno etiketirani kot “nazadnjaški”, “netolerantni” in “nestrpni”.

Hkrati pa kritik s strani levice na račun mnogo ekstremnejšega islamskega odnosa do teh in drugih družbenih vprašanj v javnem diskurzu ni zaslediti. Toleranca do muslimanskih kulturno-verskih praks je namreč smatrana za družbeno napredno, spoštljivo stališče do ljudi drugačnih prepričanj.

A kadar na to opozarjajo kristjani sami, so seveda preslišani. Morda bo kdo dvignil obrv, če to izpove do religij kritična ateistična avtoriteta, ki vsaj v odnosu do enih ali drugih ne dela bistvenih razlik.

8 komentarjev

      • kar preprosto ni res… razlog je samo eden.. ni dokazov o obstoju boga.. kristjani se lahko obnašajo kakorkoli se hočejo, nima nobene teže na dejanski obstoj boga.. bogec obstaja ali pa ne.. in ker nimate nobenih konkretnih dokazov že 2000 let, je čas da spremenite mnenje o tem..

      • Kaj pa dokaz o obstoju resnice ?
        Pravzalrav Resnice, misliš da ta ne obstaja samo zato ker se jo ne da dokazat ?
        Čeprav so modreci dokazano tekom časa nemalokrat svet razlagali drugače, kot ga mi dojemamo,
        A zato lahko rečemo da je ni ?

      • A zato lahko rečemo da je ni ?

        lahko.. resnico vedno lahko dokazeš.. vse ostalo je bulšit..

        “dokazano tekom časa”
        dokazano? Mal si preber svoj stavek… Stavek 2 je v popolnem nasprotju stavka 3.. Najprej ni dokazov, nato pa “dokazano tekom časa…”

  1. Vsi presodki so slabi, vendar je dejstvo, da je homoseksualiteta pogosto bila vzrok spolnih bolezni, ker so tiste nalezljive. To pa sploh ni predsodek. Ljudje se bojijo aidsa, kar ne gre, ker je vsaka homoseksualna oseba lahko bolna.
    Tudi ni predsodek, da islamizem ubija in zatira lepi spol. Nimam razumevanja. To ni v skladu z etiko ljubezni.
    To so meje tistega, ki je naj dovoljeno na Slovenskem in v Evropi.
    Tega moram pisati.

Komentiraj