Revni otroci v Sloveniji so bogataši za afriške: svetu grozi največja humanitarna kriza po letu 1945

V Sloveniji pod pragom revščine živi 56 tisoč otrok, kar pa še ne pomeni, da trpijo lakoto kot njihovi afriški vrstniki, saj so kriteriji praga revščine v razvitem svetu povsem drugačni.

In če so slovenski revni otroci socialno izključeni, ker nimajo iPhonov in oblečenih najprestižnejših blagovnih znamk, njihovi vrstniki v Afriki v boju za preživetje zapuščajo šole in se odpravljajo iskati hrano, zaradi pomanjkanja zdravil in cepiv pa umirajo od bolezni, ki jih pri nas brez težav prebolimo ali smo jih povsem izkoreninili. 

Svetu grozi največja humanitarna kriza po letu 1945, pravi poorčilo Organizacije Združenih narodov, v katerem izražajo prošnjo za pomoč, s katero bi se človeštvo lahko rešilo pred to katastrofo globalnih razsežnosti, piše BBC.

Stephen O'Brien, humanitarni vodja pri OZN, je povedal, da se več kot 20 milijonov ljudi v Jemnu, Somaliji, Južnem Sudanu ter v Nigeriji sooča z pomanjkanjem hrane, lakoto, mnogim od teh grozi tudi smrt zaradi lakote. Pravi, da je za preprečitev te katastrofe do junija potrebnih 4,1 milijarde evrov.

"Nahajamo se na kritični zgodovinski točki. Že na začetku leta se soočamo z največjo humanitarno krizo v zgodovini OZN. Danes se več kot 20 milijonov ljudi v štirih državah sooča s stradanjem in lakoto. Brez načrtovanega globalnega prizadevanja bodo ljudje sestradali do smrti. Veliko več jih bo nato trpelo in umrlo zaradi bolezni," je povedal O'Brien.

V nadaljevanju je navedel posledice pomanjkanja hrane: "Življenje otrok bo ovirano in ne bodo obiskovali šol. Življenjski prostor, prihodnost in upanje bodo zanje izgubljeni. Odpornost v skupnosti bo naglo pešala. Pridobljen napredek bo nazadoval. Mnogi bodo zapustili svoje domove in bodo nadaljevali s preseljevanjem v želji po golem preživetju, kar bo ustvarilo še večjo nestabilnost v celotnih regijah."

Podobno je s pomanjkanjem zdravil in cepiv. Samo za ošpicami, pri nas s cepljenjem izkoreninjene bolezni, je leta 2013 v afriški regiji umrlo 38 tisoč otrok.

Prošnja gospoda O'Briena, naj druge države prispevajo več humanitarne pomoči, je že druga takšna letos. Februarja je za več pomoči zaprosil že generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ob čemer je povedal, da so OZN do sedaj prejele zgolj 85 milijonov evrov potrebnih sredstev.

Zakaj so te države tako zelo potrebne pomoči?

V Jemnu vsakih 10 minut zaradi bolezni, ki bi jo lahko ozdravili ali preprečili, umre en otrok, pravijo pri Unicefu. Poleg tega več kot pol milijona otrok (mlajših od pet let) v državi trpi zaradi skrajne podhranjenosti. OZN ocenjuje, da bi humanitarno pomoč v tej državi potrebovalo več kot 19 milijonov ljudi.

Gre za posledico že več kot dve leti trajajoče državljanske vojne med vladnimi silami, ki jih podira Savdska koalicija, in hutskimi uporniki. Prejem pomoči otežujejo in zaustavljajo nenehni spopadi, pomanjkanje vzpostavljenega pravnega sistema, slabo vodenje države ter nerazvitost regije.

V Južnem Sudanu okoli 100.000 prebivalcem grozi smrt zaradi podhranjenosti in lakote, na robu lakote pa jih je po ocenah OZN še dodaten milijon prebivalcev. Gre za krizo pomanjkanja hrane, ki najbolj potrebuje hitrega odziva. Gre tudi za krizo, ki obsega največje področje - po podatkih OZN namreč 4,9 milijona prebivalcev Južnega Sudana, kar je 40 % populacije, nujno potrebuje humanitarno pomoč na področju hrane in kmetijstva.

Pomoč otežujejo neprenehni boji v državi, v kateri divja vojna že od leta 2013. Regijo pesti tudi pomanjkanje uveljavljanja zakonodaje ter nerazvitost. Nekateri v OZN menijo, da vlada predsednika Salva Kiira preprečuje razdeljevanje hrane na nekaterih območjih, poleg tega pa so konvoji s pomočjo pogosto tarča napada, tako vladnih kot uporniških sil.

V severovzhodnem delu Nigerije je OZN ocenila, da prihaja do največje krize na afriški celini. Obseg katastrofe, ki preti prebivalstvu, se je pokazal šele po tem, ko se je s področja umaknila skrajna skupina Boko Haram. Že prej je bilo znano, da je islamistična skupina v tej regiji ubila več kot 15.000 ljudi, dva milijona pa je zaradi nje moralo zapustiti domove. Šele po njenem umiku z območja pa so se razkrile razmere, v katerih živijo tamkajšnji prebivalci - med drugim 75.000 otrokom na območju grozi smrt zaradi podhranjenosti.

Pomoč otežujejo napadi skupine Boko Haram, pomanjkanje vzpostavljenega pravnega sistema ter nerazvitost območja. Nekatera ozemlja so še vedno v oblasti islamistov, tako da jih pomoč ne more doseči.

Nazadnje, ko je bila v Somaliji razglašena lakota - pred šestimi leti - je zaradi nje v državi umrlo več kot 260.000 ljudi. Pred nekaj dnevi so iz države sporočili, da je zaradi lakote v 48-ih urah v eni sami regiji umrlo 110 ljudi. Humanitarne organizacije se bojijo, da gre tu šele za začetek katastrofe, saj državi preti tudi pomanjkanje vode, kar je prizadelo likalno kmetijstvo in živinorejo. Kot posledica tega sedaj humanitarno pomoč nujno potrebuje 6,2 milijona ljudi.

Pomoč v državi otežujejo napadi islamistične skupine Al Šabab, pomanjkanje pravnega sistema in nerazvitost. Poleg tega so bile ladje s humanitarno pomočjo v preteklosti pogosto napadene s strani piratov, v zadnjem času pa se to dogaja redkeje.