Referendumi za telebane: vodnik po referendumski izbiri

Foto: Pixabay.com

V seriji volilnih nedelj, ko se na volišča podajamo že več nedelj zapored in se kampanje v veliki meri med seboj prekrivajo, volivci pa že »bolehamo« za volilno utrujenostjo zaradi množice odhodov na volišča, je kar nekoliko v ozadju ostala kampanja za referendume, o katerih odločamo to nedeljo.

Ker je referendum pomembno demokratično orodje in ker imamo tokrat kar tri, skušamo na strnjen in enostavno razumljiv način predstaviti, za kaj gre pri vsakem izmed njih, da bo odločitev v nedeljo lažja in bolj jasna.

Kot ugotavljamo v komentarju, je tudi odločitev za neudeležbo na referendumu referendumska odločitev, ki pa žal sporoča, da za demokracijo nismo zreli ter da smo se demokratičnim pravicam pripravljeni tudi odpovedati.

Dejansko referendum o vladi

Ko gre za referendume, posebej v drugi polovici mandata vlade, opozicija rada poudarja, da bo referendum hkrati tudi referendum o vladi. Prvi izmed treh tokratnih referendumov pa dejansko je referendum o vladi.

Volivci se bomo izrekali o zakonu, ki določa, kako naj bo formirana Vlada Republike Slovenije. Za razliko od preteklih nekaj mandatov želi Golobova vlada ustanoviti tri nova ministrstva,  med nekaterimi obstoječimi pa spremeniti, katero ministrstvo je pristojno za katero področje.

Najbolj kontroverzna je v tem pogledu ustanovitev Ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi pod eno streho združilo področja, ki sicer do sedaj niso spadala pod isti resor. V grobem govorimo o stanovanjih, ki so do sedaj spadala pod resor prostora, dolgotrajni oskrbi, ki je spadala pod zdravstveni in socialni resor, ter ekonomski demokraciji, pri kateri govorimo predvsem o sistematizaciji udeležbe zaposlenih pri dobičku.

Kritiki so to ministrstvo imenovali kar za spisek želja Luke Mesca, koordinatorja Levice, ki naj bi po prvotnih načrtih to ministrstvo tudi prevzel, a se je kasneje, ko je postal minister za delo, premislil in napovedal celo, da tega ministrstva v nobenem primeru ne bo. Zdaj je znova slišati, da Ministrstvo za solidarno prihodnost vendarle bo, kdo ga bo vodil, zaenkrat še ni znano.

Tudi na drugih resorjih prihaja do sprememb. Ministrstvo za okolje in prostor se deli na dve: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Energetika je sicer prej spadala pod gospodarski resor, ki po novem od izobraževalnega prevzema področje športa. Tudi izobraževanje pa se deli na dve ministrstvi, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport.

Politično nenavadno je, da opozicija zahteva referendum o vladi, saj običajno vlada sama določa, kako bo organizirana in katera ministrstva bo imela. Ne gre pa spregledati dejstva, da vsako dodatno ministrstvo neizogibno za seboj potegne dodatne stroške, saj za obratovanje potrebuje določen aparat. S tem se ustvarjajo tudi dodatne dobro plačane službe in povečuje birokracija. Veliko število ministrstev pomeni tudi težje, kompleksnejše in dolgotrajnejše usklajevanje med njim. Posebej še, če resorji niso smiselno razporejeni med ministrstvi. Kako dobro sodita pod isto streho dolgotrajna oskrba in ekonomska demokracija, presojate volivci v nedeljo.

ZA boste na referendumu glasovali, če podpirate spremembe pri sestavi vlade, ki jih uvaja Robert Golob, dajete vladi pravico, da se organizira kot sama hoče, se vam ministrstva po spisku želja Levice zdijo smiselna in vas ne moti, da se povečuje število vladnih uradnikov, kabinetnih zaposlitev.
PROTI boste glasovali, če menite, da ne potrebujemo dodatne birokracije, se vam zdi nesmiselno, da se ustanavljajo ozko-interesna ministrstva brez jasnega resorskega področja, kot je Ministrstvo za solidarno prihodnost, pa tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki denimo od gospodarskega prevzema energetiko. Vas moti, da se bo nekaj mesecev državna uprava v glavnem ukvarjala z novo razporeditvijo dela in zaposlenih po prenovljenih resorjih.

Zakon za menjavo vodstva RTV Slovenija

Če gre pri zakonu o vladi v veliki meri za prestiž pri organizaciji dela vlade, pa je novela zakona o RTV Slovenja namenjena natanko eni stvari: predčasni zamenjavi vodstva RTV Slovenija in preprečitvi, da bi RTV Slovenija še kdaj ušla iz rok leve politično-ideološke opcije.

Ker imajo Programski svetniki RTV Slovenija mandat še tri leta in pol, podobno tudi generalni direktor ter večina vodstva, ki ni po volji aktualni oblasti, so se »problema«, da vodstva ne morejo zamenjati s sebi všečnim, lotili po zgledu madžarskega premierja Viktorja Orbana – če nekoga, ki mi ne ustreza, ne morem predčasno odpoklicati drugače, spremenim zakon, s čimer toliko spremenim njegovo delovno mesto, da je treba izvesti postopek imenovanja novega kadra.

Menjavo generalnega direktorja novela zagotovi tako, da ukinja njegovo mesto in ga zamenjuje s štiričlansko upravo. Na podoben način odpravi tudi Programski in Nadzorni svet ter oba nadomesti zgolj s Svetom RTV Slovenija, ki po novem prevzame njune naloge.

Spreminja se tudi način imenovanja članov sveta. Državni zbor ne bo imenoval nobenega člana več, pač pa bo po novem 17 članov imenovanih s strani različnih institucij. Po enega člana imenujejo italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike, predstavnika verskih skupnosti, SAZU, Olimpijski komite, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj, invalidske organizacije in varuh človekovih pravic. Dva člana imenuje Nacionalni svet za kulturo, šest članov pa izmed sebe izvolijo zaposleni.

Če je barvo Programskemu svetu do zdaj (z zamikom) dajala večina v državnem zboru, se z novim zakonom vpliv politike postavlja v manj transparentno obliko. Na imenovanje vodstev večine institucij, ki bodo imenovale člane, ima še vedno vpliv politika – le da zgodovina kaže, da izbrane institucije veliko redkeje oz. v mnogih primerih v času samostojnosti sploh nikoli ne obvladuje desni politični pol, pač pa ves čas levi.

Dodatno se z bistveno povečanim vplivom zaposlenih ustvarja neke vrste samoupravljanje zavoda, s čimer se bistveno zmanjša odgovornost zaposlenih za svoje delo, saj imajo nad vodstvom bistveno več besede. Tudi med novinarji pa je jasno izražena večinska nagnjenost v levo, tako da je za levi pol tudi to dodatna varovalka pred tem, da bi jim javna radiotelevizija kdaj spolzela iz rok.

Svet namesto Nadzornega odbora imenuje finančni odbor, ki bo imel sicer podobno funkcijo. Za predlagatelje zakona je eden pomembnejših 22. člen, ki z uveljavitvijo zakona razrešuje Generalnega direktorja, direktorja radia in televizija, Programski in Nadzorni svet.

Z uveljavitvijo tega zakona se uveljavlja nevaren precedens, da lahko vlada enostavno malenkostno spremeni zakon ter preimenuje ključne organe javne radiotelevizije ter tako na vodilna mesta imenuje sebi poslušne kadre, kar lahko pričakujemo tudi od prihodnjih vlad, če se tokrat uveljavi ta praksa.

ZA novelo zakona o RTV Slovenija boste glasovali, če ste prepričani, da ob sedanji situaciji na RTV Slovenija cilj posvečuje sredstva: torej da se vodstvo predčasno zamenja za vsako ceno, četudi z zlorabo zakonodajnega postopka, in sprejmete tveganje, da zaradi neustavnega postopka in kršenja pravic sedanje vodstvo dobi zadoščenje na sodišču.

Obenem verjamete, da bodo s strani leve civilne družbe in politike izbrane institucije v svet imenovale neodvisne ljudi različnih svetovnih nazorov ter vladajoča politika svojega vpliva ne bo izrabljala posredno, preko institucij, katerih vodstvo izbira sama. Za boste glasovali, če podpirate samoupravljanje zaposlenih, ki bodo za svoje delo odgovarjali sami sebi, oziroma sami nad seboj vršili nadzor.

PROTI boste glasovali, če vas moti brutalno in zelo verjetno protiustavno kadrovsko poseganje v veljavne mandate, nočete, da RTV Slovenija trajno, preko skrbno izbranih institucij, prevzame levi pol in želite, da zaposleni na RTV za svoje delo tudi odgovarjajo od jih neodvisnemu zunanjemu nadzoru. Proti boste glasovali, če ne želite ustvariti precedensa menjave vodstev (para)državnih institucij preko namenskega sprejemanja novih zakonov s strani vsakokratne koalicijske večine.  

Zakon o zamiku dolgotrajne oskrbe za nedoločen čas

Odločanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi je pravzaprav odločanje o zakonu prejšnje vlade. Zakon o dolgotrajni oskrbi je namreč sprejela že prejšnja vlada po 20 letih in 120 poskusih različnih vlad. Zakon je bil sprejet z enoletnim zamikom, da bi se v vmesnem času pripravilo vse potrebno za njegovo izvajanje, ki bi se začelo z letom 2023.

Dolgotrajna oskrba je bila z zakonom prejšnje vlade urejena celovito z vzpostavitvijo enotne vstopne točke, novih storitev nadzorom ter je širilo nabor možnosti koriščenja dolgotrajne oskrbe v institucijah in na domu. Kritiki sicer opozarjajo, da ima zakon tudi pomanjkljivosti ter predvsem, da ni urejeno sistemsko financiranje storitev.

Vlada je sicer iz evropskih sredstev in državnega proračuna zagotovila sredstva za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe do leta 2025, ko bi moral biti uveden sistemski vir financiranja, najverjetneje v obliki prispevka, kar pa še ni uveljavljeno. Izvajalci opozarjajo še na nekatere nedoslednosti v zakonu, kot je potreba po vključenosti v sistem zavarovanja, kar bi lahko povzročilo nekaj birokratskih ovir v prvem letu izvajanja.

Vlada Roberta Goloba se je, namesto, da bi v letošnjem letu pripravila vse potrebno za začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi v letu 2023, odločila njegovo izvajanje prestaviti na leto 2024, medtem pa pripraviti boljšo zakonodajo od trenutno sprejete. Kritiki opozarjajo, da zamik lahko pomeni odlog za nedoločen čas, ne zgolj za eno leto, morebitno izgubi evropskih sredstev predvidenih za ta namen in odlašanje z začetkom izvajanja storitev, ki jih mnogi starostniki nujno potrebujejo. Zakon, o katerem odločamo na referendumu v glavnem določa zgolj odlog izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, kot so predvidene po novem, lani sprejetem zakonu.

ZA boste glasovali, če si želite odmika začetka izvajanja storitev, verjamete, da bo vlada in ministrstvo Luke Mesca v roku enega leta pripravilo boljši zakon od obstoječega in vas ne moti, da se sredstva, predvidena za dolgotrajno oskrbo v prihodnjem letu prerazporejajo drugam.
PROTI boste glasovali, če želite, da se prenovljene storitve dolgotrajne oskrbe začnejo izvajati z novim letom in ne odmaknejo za eno leto ali celo nedoločen čas, verjamete, da je bolje imeti zakon, ki ureja področje, čeprav morda ni optimalen, kot še naprej vztrajati v kaosu brez zakona, želite dati signal državnemu aparatu, naj se organizira in pripravi vse potrebno za izvajanje dolgotrajne oskrbe čim prej in vas skrbi izguba za ta namen zagotovljenih evropskih sredstev.
Referendum ni kar nekaj

Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da nas po nepotrebnem že tretjo nedeljo zapored in že četrto letos politika vabi na volišča, temu vendarle ni tako. Referendum je pomemben institut, s katerim lahko državljani izvajamo nadzor nad delom politike. Orodje pa res deluje le, če se informiramo in referenduma udeležimo.

Z neudeležbo kažemo na apatijo, ta pa vodi v nazadovanje demokratičnih načel v državi. Čeprav morda ni vedno uporabljen optimalno, referendum ostaja pomemben, če ne skoraj najpomembnejši demokratični institut. Naši predniki so se borili za to, da imamo danes svobodo in demokracijo. Bodimo vsaj toliko odgovorni in se v nedeljo odpravim na volišča in povejmo, kaj si želimo glede posameznega zakona.

9 komentarjev

  1. Zanimivo je, da tisti, ki vsebinsko ali iz kakih sebičnih interesov nasprotujejo napovedanim referendumom, opravičujejo abstinente glasovanja z volilno utrujenostjo zaradi množice odhodov na volišča, kar je tudi eden od elementov negativne kampanje proti referendumu.

    Po drugi strani pa že sam naslov kolumne “Referendumi za telebane: vodnik po referendumski izbiri” napeljuje k bojkotiranju referenduma, kar je skregano z zdravo pametjo in dobrim političnim okusom.

    Udeležil se bom referenduma in glasova 3 x PROTI, vendar zato ne dovolim, da bi me kdorkoli poniževall s telebanom, četudi kot “poznavalec” politike komentira tudi za Planet TV, ki je, verjetno za denar, do obisti spremenil infrmativno politiko.

    * * *

    Proti noveli Zakona o RTVS je treba glasovati, da sleparska in plenilska post komunistična levica s totalnim prevzemom RTVS za nedoločen čas, dokler Slovenci ne doživijo popolne katarze, ne sklene totalitrnega oblastnega kroga, ko bodo do zbeganih, naivnih, razvajenih, indoktriniranih in indolentnih Slovencev prišle zgolj informacije po volji in meri totalitarne levice.

    * * *

    Z glasom proti je treba zavrniti novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ker vladajoča koalicija ne želi njegovega izvajanja odložiti zgolj za eno leto, temveč za daljše obdobje, saj nas po odplačilu vseh dolgov do tistih, ki so koalicijo spravili na oblast, čaka dolgotrajna finančna suša..

    Tudi ni prav, da se bo denar, ki naj bi šel zapomoč našim starostnikom in oesebam, ki potrebujejo tujo pomoč in postrežbo, preusmeril za dolgotrajno oskrbo mladih migrantovov vseh barv, ki bodo še dolgo živeli na račun slovenskih davkoplačevalcev.

    * * *

    In končno je treba glasovati tudi proti noveli zakona o vladi, s katero želi koalicija ustanoviti tri nova nepotrebna ministrstva, da bi zaposlila svoje nezaposljive in težko zaposljive kadre.

    Tudi sicer je treba koaliciji in vladi nadeti uzde pri stihijskem zapravljanju davkoplačevakskega denarja, h kateremu prispevajo tudi vsi siromaki pri nakupu vsake skorje najcenejšega kruha.

    * * *

    Zavedam se, da moji komentarji na tem portalu niso zaželjeni, ker politike ne dojemam in komentiram na način in po okusu Nove Slovenije, ki se bo tudi zaradi odnosa do tega referenduma in zaradi priročnega izgovora “zamudila” prijavo organiztaorja predvoline kmpanje, v kateri preračunljivo sploh ne sodeluje, morala odločiti, ali bo aktivna v opoziciji ali pa bo v koaliciji za denar ali različne osebne usluge podpirla in celo sokreirala uničevalno politiko sleparske in plenilske postkomunistične levice.

    Pri tem pa ne pozabite, da polovica prebivalcev Slovenije ni več slovenskega rodu in da bo ob koncu stoletja Slovenec s hriba na hrib klical Slovenca, pa ga največkrat ne bo doklical!

    Če želite dobro sebi, Sloveniji in Slovencem, boste na referendumih glasovali 3 x PROTI!

    • Vsak pameten bo glasoval 3xPROTI.

      MEFISTO, pameten, kot ste, je škoda, da se razburjate. prepričana sem, da ne spadate med telebane.
      Toda, če kdo s pomočjo RTV, je še vedno “zamegljen”, mislim, da je zeeeelo KORISTNO, da na DOMOVINI razložijo, kako je potrebno glasovati, da kdo ne bi zamenjal ZA namesto PROTI.
      Seveda je pravilno le 3xPROTI!

  2. Kaj se dogaja z NSi, da ob tako pomembnih temah, ki so zapisane v referendumih ni bolj opredeljena, odločna? Kaj pomeni to previdno taktiziranje? Ko razumeš za kaj gre, si lahko za ali proti, ne pa nekaj vmes! Glede RTV je glas ZA podpora absolutnemu desantu na RTV. Se NSi s tem strinja? Vaš govor bodi da da, ne ne! ( Sveto pismo)

  3. Ne pustim si vzeti pravice, da izrazim svojo voljo in glasujem 3X PROTI!
    Dokler mi je to še omogočeno. Po zmagi socialistične “svobode” (!) tudi na tem referendumu (v kar glede na mentalno zdravje mnogih državljank in državljanov SLO ne dvomim) bo potrebno najti druge metode, da ponovimo vajo iz leta 1990. Upam, da uspešno in da nam bo Božja pomoč še naklonjena.
    Hvala Bogu za internet!
    P.S.: Državljanke in državljani SLO niso nujno našega rodu in niso nujno osebe, ki jim Slovenija kot država in kot domovina kaj pomeni.

  4. Se razume.
    Bogdaj lep večer – vsem.
    Seveda : 3x PROTI – GOLOB VLADNIM ZAVAJAJOČIM SLABIM “NE- ZAKONOM” o RTVSLO, O STAROSTNI OSKRBI, O VLADI,
    ki bodo vse samo poslabšali.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd

Komentiraj