Razbobnano Golobovo "globinsko čiščenje": usluga Bobnarjeve slovenski demokraciji

POSLUŠAJ ČLANEK


Po pol leta Golobove vlade in le nekaj dni po tem, ko so glavnemu sovragu zadali nov poraz in ga za nekaj časa umaknili z agende, je počilo v lastnih koalicijskih vrstah. Bistvo dogajanja zadnjih dni najbolje povzema ugotovitev, da je Golobovo izvajanje absolutne oblasti trčilo ob kamen: Ministrica za notranje zadeve mu ni kar pustila, da svoje »globinsko čiščenje« vsega, kar mu ni povšeči, izvaja tudi v resorju pod njeno odgovornostjo. Natančneje, znotraj policije.

Predsednik vlade je tako naročil umestitev Darka Muženiča na čelo NPU še med postopkom na evropskem tožilstvu, počistil bi s policijskim šefom svojega domačega rajona, iz policije bi odpustil človeka, ki po besedah Bobnarjeve nima ničesar ne s protesti ne pridobitvijo mandata v minulih dveh letih, okoli sebe pa bi zgradil privatno varnostno službo s sila spornim prvim varnostnikom; skratka policijo in njeno delo bi urejal po svoje. Če prevedemo v medijski besednjak iz časa Janševe vlade: Premier si politično podreja policijo z namenom vplivanja na zanj neugodne postopke.

Kakorkoli, Tatjana Bobnar je očitno načelna in pokončna ženska, ki se ji ob »najboljšem menedžerju v vsej Evropi«, kot ga sladkobno opevata Klakočar Zupančičeva in Švarc Pipanova, kar tako ne zašibijo kolena. Golobu je preko primerjave s početjem prejšnje oblasti v policiji postavila zrcalo, v katerem se noče gledati. In ker ima Bobnarjeva zaradi nezakonitim migracijam prijazne drže podporo dela leve aktivistične in medijske srenje, so Golobu prvič v tem mandatu vsaj malo zrcalo postavili tudi levi mediji.
Tudi volivcem levih strank se počasi odpirajo oči, da Robert Golob vendarle ni nujno to, za kar se prodaja, oziroma so ga, zaradi drugih potreb, tako uspešno tržili.

Bobnanje, ki prebuja tudi volivce sedanje oblasti


Pokončna drža Bobnarjeve pred človekom, ki se mu ta čas priliznjeno klanjajo vsi, ki imajo v tej državi kakršnekoli karierne ambicije, je toliko več vredna še iz enega razloga. Na Golobove buldožerske metode »globinskega čiščenja« in posrednega ustrahovanja ljudi, ki se jih da kakorkoli povezati s prejšnjo oblastjo (četudi zgolj po uradni dolžnosti), oziroma so Golobovim kako drugače na poti, je namreč do tega trenutka opozarjala le medijska manjšina, med katero sodi tudi Domovina. Opozorilo je med tiste, ki tem medijem ne zaupajo (pa bi jim kdaj vseeno morali), razbobnala prav Tatjana Bobnar, s čimer so težo dobile tudi pri dobršnem delu volivcev aktualne koalicije.

Tem se počasi odpirajo oči, da Robert Golob vendarle ni nujno to, za kar se prodaja, oziroma so ga, zaradi drugih potreb, tako uspešno tržili. Huje od tega, marsikdo na levi postopoma spoznava, da Golob v marsičem ni dosti drugačen od tistega, proti čemur so se dve leti pregovorno borili. S tem so se sicer mnogi pripravljeni sprijazniti, dokler je vrhovni šef na njihovi strani, podpira njihov interes in odpira pipice do javnega denarja. Golob sicer verjame, da jih bo s tem tudi dolgoročno »kupil«, viharjem v kozarcu vode, kot je zaplet z Bobnarjevo, navkljub.

Upogljivi


In nenazadnje, prav zabavno – po svoje pa tudi pomilujoče – je te dni opazovati obnašanje nekaterih vladnih politikov, ki z javnim oglašanjem prav tekmujejo v izkazovanju svoje lojalnosti do vodje. Najprej se je v Golobov zagovor z razlaganjem razlike med »političnim pritiskom« in »političnimi usmeritvami« zapletala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Župančič. Nato ji je pritegnila še ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, potem celo najtesnejši sodelavci Bobnarjeve, ki so v njeni drži začutili svojo priložnost, v soboto pa je na Facebooku molk prekinil še minister za obrambo Marjan Šarec.

Jasno, vsi ti ljudje Golobu dolgujejo politične kariere. Pa vendar jim je takšno ravnanje najbrž bilo celo »priporočeno« s strani Golobove operativke Vukovićeve. Kot vemo iz pisma notranje ministrice, je bila njenih ciničnih »usmeritev« deležna tudi Bobnarjeva sama.

Tanja Fajon in Luka Mesec v tej zadevi vsaj molčita. Najbrž ne zaradi ohranjanja dostojanstva, temveč iz zavedanja, da se na mestu Bobnarjeve kaj hitro lahko znajdeta tudi sama.

Seveda, če se ne bosta upognila, ko bo Golob s svojimi operativci oral tudi po njunih vrtičkih. Resda z ljudmi, s katerimi se obdaja Golob, ni dobro češenj zobati in na primeru Bobnarjeve so jasno demonstrirali, kaj sledi, ko se jim kdo – upravičeno ali ne – postavi po robu. Med ljudmi pa je v resnici malo takih, ki so v bran svojih načel, prepričanj in vere v strokovnost pripravljeni zastaviti tudi lastno kariero. Po odhodu Tatjane Bobnar je v vladi komaj še kakšen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki