Radio študent preko FAQ odgovarja na očitke glede referenduma, mi komentiramo

Uredništvo
6

Novinarji Radia Študent (RŠ) so z vložitvijo zahteve za referendum o spremembah Zakona o obrambi razburili dobršen del politike in javnosti, saj so s tem začasno zablokirali uveljavitev večjih pooblastil Slovenski vojski (SV) za pomoč policistom na meji.

Svoj boj “proti militarizaciji,” kot ga imenujejo, nameravajo nadaljevati z vložitvijo ustavne pritožbe na nedavno odločitev državnega zbora, da referenduma ne dopusti, saj po ustavi v zvezi z vprašanji državne varnosti ni mogoč.

Zaradi tovrstnih dejanj se je nanje vsul plaz očitkov in obtožb, celo zahtev po prenehanju javnega financiranja Radia Študent, danes pa se je od njihovih dejanj distancirala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki poudarja, da radio deluje kot avtonomni študentski medij.

Novinarji Radia študent so zato v 10. točkah zbrali svoja pojasnila (FAQ) na najbolj pogoste očitke na svoj račun.

Njihove obrazložitve, ki si jih lahko v celoti peberete tukaj,  smo se odločili pokomentirati v našem uredništvu.

FAQ1: Ali bi Radio Študent preprečil pomoč vojske policiji v teh burnih časih?
Odgovor RŠ: Nikakor ne. Spremembe zakona niso potrebne, saj je vojska ves čas prisotna na meji …
Komentar Domovine: Vojska po sedanji zakonodaji lahko pomaga logistično ali denimo usmerja migrante, ne more pa pod vodstvom policije sodelovati pri vzpostavljanju reda, miru in varovanja. Zaradi tega morajo denimo neka policijska enota delovati v polni zasedbi, ob uveljavitvi zakona pa bi jih polovica lahko bila v izmeni, drugo polovico pa bi nadomestila SV in jih tako razbremenila. 

FAQ2: Ali je Radio Študent “ustavil vojake”, kot je naslovljen članek v Delu?
Odgovor RŠ: Ne, ker vojska že sodeluje na meji. SV nismo preprečili humanitarnega, logističnega in nasploh vsega delovanja, zaradi katerega ne potrebuje pooblastil policije…
Komentar Domovine: Odgovor delno drži. Bolj pravilno bi bilo, da je Radio Študent ustavil kadrovsko in materialno podhranjeno in izčrpano policijo, ki dolgoročno tovrstnega delovnega tempa sama ne more zdržati.  

FAQ3: Ali je Radio Študent proti vsaki prisotnosti represivnih organov države na meji in na področjih, kjer je povečano število prebežnikov?
Odgovor RŠ: Ne, zavedamo se, da je večje število beguncev odprlo tudi varnostna vprašanja, a slovenska vlada in organi, ki pomagajo, bi morali ljudem omogočiti čim lažji prehod skozi Slovenijo in za to, da jim ne povzročajo dodatnih travm.
Komentar Domovine: Morda že, a slednje nima nobene neposredne povezave z nalogami, ki jih imajo “represivni organi države” v sodobni družbi. Njihovo poslanstvo ni v zagotavljanju čim lažjega prehoda skozi Slovenijo, ampak da ta poteka v skladu z zakoni in mednarodnimi zavezami. 

FAQ4: Zakaj je Radio Študent začel zbirati podpise?
Odgovor RŠ: V nasprotnem primeru bi zakon začel veljati brez javne razprave ter razumevanja večine državljanov kaj to pomeni. Menimo, da je novela slabo napisana in dopušča možnosti zlorabe v nekem povsem drugem kontekstu. V ozadju ideje je, da je begunska kriza predvsem varnostno vprašanje, čemur se želimo zoperstaviti.
Komentar Domovine: Javna razprava je pri sprejemanji zakonodaje na splošno dobrodošla, a tovrsten postopek lahko sprejem zakona zavleče za več mesecev, kar pa v konkretnem primeru ni sprejemljivo, saj se migrantska kriza dogaja tukaj in zdaj. Zlorabe preprečuje kup varovalk, od časovno omejenega trajanja ukrepov do zahtevane dvotretjinske parlamentarne večine za njihovo uveljavljanje. Zakon o obrambi zagotovo prvenstveno ureja varnostna vprašanja države in ne denimo delovanje humanitarnih organizacij v migrantski krizi.     

FAQ5: Kam merimo s tem, ko pozivamo “proti militarizaciji” (česa se boji Radio Študent?)
Odgovor RŠ: To vprašanje je del širše militarizacije begunske krize, ki že poteka. Pozivamo proti izkoriščanju humanitarne krize, ki bi morala skrbeti vsakogar, ki mu je mar za to, kar se z državljanskimi pravicami dogaja že od začetka vojne proti terorizmu v Evropi in ZDA. Pozivamo proti predstavljanju beguncev kot potencialne zunanje nevarnosti in proti poenostavljanju begunske krize na varnostno vprašanje.
Komentar Domovine: Izraz “militarizacija” je v tem kontekstu uporabljen povsem napačno in zlorabljen v propagandne namene. Militarizacija namreč po definiciji pomeni, da državna vojaška organizacija prestopi lastne meje in preko vzvodov političnega sistema usmerja državno politiko ter teži k doseganju lastnih ciljev v družbi. V konkretnem primeru pa je proces ravno obraten – politika pod strogim demokratičnim nadzorom in zakonsko določenimi pogoji vojski podeljuje omejena pooblastila delovanja v podrejenosti policijskemu aparatu.
Poenostavljanje begunske krize zgolj na humanitarno vprašanje pa si morda lahko privošči Radio Študent kot organizacija brez vsakršne odgovornosti za situacijo v Sloveniji, medtem ko je naloga politične oblasti v prvi vrsti zagotavljati varnosti in dobrobiti države ter njenih državljanov.

Komentar Domovine na naslednjih 5 pojasnil Radia Študent v okviru FAQ si lahko preberete v tem prispevku (klik!)

 Celotna pojasnila FAQ Radia Študent najdete na njihovi spletni strani

Mnenje predsednika Sindikata policistov Slovenije Zorana Petroviča za Svet na Kanalu A: »Naj se ti gospodje, ki so to podpisali, pogovorijo s temi policisti, ki so v bolniškem staležu, in naj se še naprej hecajo s temi referendumi in naj pridejo pogledat, kaj počnejo policisti in drugi ta trenutek na meji in kaj so počeli v zadnjih 14 dneh na meji in naj se nehajo zafrkavat.«

6 KOMENTARJI

  1. Pravo vprašanje bi bilo, kdo je kriv za podhranjenost policije – in bodimo iskreni – tudi vojske? Do kam lahko zarežemo v javno upravo, da še “zagotavljamo varnost državljanom”? Predvsem pa, kako bomo na to krizo odgovorili dolgoročno, z ograjami in vojsko na meji je jasno, da se stvar ne končuje.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime