Radio Študent preko FAQ odgovarja na očitke glede referenduma. Mi komentiramo (2. del)

Svoj boj proti uveljavitvi sprememb Zakona o obrambi so v Radiu Študent pojasnili preko desetih tako imenovanih najpogostejših vprašanj ali FAQ.

V uredništvu Domovine smo se jih odločili pokomentirati, kar smo za prvih pet storili v včerajšnjem prispevku, ki ga najdete na tej povezavi.

Danes nadaljujemo s preostalimi.

FAQ6: Ali je Radiu Študent vseeno za policiste, ki v zadnjih tednih na mejah pregorevajo?
Odgovor RŠ: Ne. Radio Študent ni nikdar zagovarjal neoliberalnih varčevalnih politik, ki so policijo pripeljale na rob zmožnosti delovanja. Kljub temu pa ne pristajamo na logiko šok terapij, ki izkorišča krizne situacije za spreminjanje temeljnih pravnih okvirjev države. 
Komentar Domovine: Policijski (in vojaški aparat) sta dejansko v minulih letih podhranjena, vendar ne zaradi "neoliberalnih varčevalnih politik," kot navajajo mladi ideologi. Temveč ker je bilo ob pomanjkanju denarja v krizi predvsem levim vladam sredstva lažje odtegniti represivnim državnim organom, kot pa zarezati v razbohoten javni sektor na področju raznih institutov, služb, agencij in navsezadnje številnih nevladnih organizacij, ki se napajajo iz proračunskih sredstev.
Z malenkostno spremembo Zakona o obrambi se nikakor ne spreminjajo "temeljni pravni okvirji države," ki so sicer zapisani v ustavi.  

FAQ7: Ali/zakaj je prenos policijskih pooblastil na vojsko problematičen
Odgovor Radia Študent: Ker Slovenska vojska ni primerno usposobljena za presojo okoliščin uporabe represivnih pooblastil nad civilisti, ob tem pa ima vse kapacitete (kuhinje, avtobuse, šotore), za oskrbo ljudi, a jih trenutno uporablja v omejenem, nezadostnem obsegu.
Po schengenskih uredbah je kot mejno območje definirana tudi notranjost države, zato bi vojska lahko patruljirala na ozemlju celotne države, kar predstavlja tveganje, da bi oblast razne dogodke interpretirala kot nevarne za varnost državne meje.
Komentar Domovine: Slovenska vojska kot članica zveze NATO sodeluje v številnih mirovnih operacijah po svetu, kjer se pooblastila, našteta v predlaganem 37. a členu Zakona o obrambi izvajajo na redni ravni in so kot taka nujen del vojaških usposabljanj za tovrstne misije. To znanje lahko, če je potrebno, ponudi v podporo policiji, kuhanje in avtobusne prevoze pa prepusti številnim drugim organizacijam v Sloveniji, ki to delo poklicno ali humanitarno opravljajo.
Strah o uporabi vojske v notranjosti države (denimo ob množičnih protestih v prestolnici) je povsem odveč, saj dvotretjinska večina zdravorazumskih ljudi tega ne bi mogla interpretirati kot "nevarnost za varnost državne meje". Če pa že, pa glej komentar na FAQ8.

FAQ8: Ali pri Radiu Študent menimo, da so slovenski vojaki zmožni zlorabiti pooblastila in udariti po slovenskih državljanih?
Odgovor Radia Študent: Verjamemo, da v trenutni situaciji ni nevarnosti za zlorabo pooblastil. Lahko pa katerakoli vlada v kakšni drugi situaciji zlorabi Slovensko vojsko za svoje partikularne politične interese. Naša pobuda je usmerjena proti politiki.
Komentar Domovine: Praktično nemogoče je, da bi katerakoli koalicijska vlada v demokratični državi zbrala dvotretjinsko parlamentarno podporo za zlorabo vojske v partikularne politične interese. Če pa že, bi bili tovrstni zlobni nameni lahko uresničeni z dotično spremembo zakona ali brez, saj dvotretjinska večina pomeni možnost spreminjanja ustave, nad katero ni niti Ustavno sodišče. Debata okrog tega je zato brezpredmetna.

FAQ9: Ali imajo sodelavci Radia Študent stik s konkretnim dogajanjem na slovenskih mejah?
Odgovor Radia Študent: Da, delujemo kot prostovoljci in/ali novinarji
Komentar Domovine: Poslanstvo prostovoljcev je, da ljudem pomagajo, poslanstvo novinarjev je, da o situaciji poročajo. Poslanstvo politike je, da izvaja oblast, skrbi za varstvo zakonitosti na državnem ozemlju ter zagotavlja varnost svojih državljanov.  

FAQ10: Kaj je prispevalo k neodobravanju pobude in RŠ kot institucije pri določenem delu javnosti?
Odgovor Radia Študent: Veliko ljudi si je pobudo RŠ napačno interpretiralo, mediji o njej niso kaj dosti poročali, oziroma so jo prikazovali kot željo po zaustavitvi vojaške pomoči, kar pa ni res. Gre za površen javen diskurz in dober pokazatelj stanja, ki se mu skušamo zoperstaviti. Gre za sporno sejanje strahu v javnem diskurzu.
Komentar Domovine: Nasprotno. Pobuda Radia Študent je dvignila ogromno medijskega prahu, pobudniki pa so imeli priložnost svoja stališča pojasniti v najuglednejših in najbolj gledanih informativnih oddajah slovenskih televizij ter drugih medijev. Množično javno neodobravanje njihovih dejanj je zato mogoče prej kot zavedenosti Slovencev pripisati šibki argumentaciji njihovega početja. 

Če temu ni tako, lahko moč svoje argumentacije delijo s poslušalci svojega radijskega programa. To je prednost, ki je v dosedanjih referendumskih pobudah ni imel praktično noben predlagatelj. Število zbranih podpisov, če bo do zbiranja prišlo, bo na nek način tudi lakmusov papir resničnega dosega radia, financiranega iz javnih sredstev. 

Pojasnila Radia Študent si lahko v celoti preberete na njihovi spletni strani.