Radi bi pospešili delo tožilcev v (pred)kazenskem postopku, a najbrž ne za ceno referenduma

POSLUŠAJ ČLANEK
Opozicijska stranka SNS je predlagala spremembo Kazenskega zakonika, in sicer 90. člena (Zastaranje kazenskega pregona). Po skrajšanem postopku je Odbor Državnega zbora za pravosodje v četrtek s sedmimi glasovi za in šestimi proti predlog dopolnitve potrdil. Praktično takoj po potrditvi predloga so sledile kritike iz opozicije, pa tudi iz vrst dela pravne stroke.
Namen spremembe je skrajšati nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. V sedaj obstojoči 90. člen bi se dodala dva odstavka. Nova odstavka bi se uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona (s čimer bi bil zakon retroaktiven).
Strokovnjak za kazensko pravo, dr. Blaž Kovačič Mlinar ocenjuje, da bi ideja generalno gledano lahko bila pozitivna, a je nedodelana.
Da najbrž ne bo doživela uveljavitve pa ugotavljamo v komentarju uredništva, saj bi pomenila premočno orodje leve opcije proti obstoječi koaliciji v predvolilnem času.
Prva sprememba bi povzročila, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka. Po drugi spremembi pa kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja minilo deset let.
Na odboru za pravosodje so bila podana tudi mnenja zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Mnenja vseh teh organov so bila odklonilna.
Idejo o skrajšanju zastaralnih rokov so sicer pozdravili, njihova kritika pa se je nanašala na to, da se spreminja napačen zakon. Po njihovem mnenju bi bile omenjene spremembe bolj smiselne v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Zakonodajnopravna služba Državnega zbora je opozorila, da je SNS-ov predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je dejal, da bi taka zakonska določba predvsem v bolj zapletenih primerih omogočala amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje policije. Podpira razmišljanja v tej smeri, a je predlog SNS-a označil kot sistemsko problematičen.
Kritike so letele tudi iz vrst opozicije. Je pa predlog podprla največja vladna stranka SDS. Strinjajo se, da je potrebno skrajšati oziroma omejiti nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. Po njihovem mnenju je umestitev predlaganih mehanizmov v kazenski zakonik upravičena in sistemska. Državni organi (kot so policija, državno tožilstvo, sodišča) morajo zagotoviti, da je vsaka od faz kazenskega postopka izvedena v razumnem roku, enako pa velja za celoten postopek.
Zavod 8. marec, ki je v primerih spremembe definicije posilstva ter zbiranja podpisov za referendum o Zakonu o vodah že pokazal svoj mobilizacijski potencial, je zagrozila tudi z referendumom, če bi prišlo do uveljavitve za mnoge spornih sprememb. Predsednik stranke, ki je spremembe predlagala, Zmago Jelinčič, je dejal, da je stroka proti takim spremembam, »ker se tožilcem ne ljubi delati«, poleg tega pa so po njegovem na odbor prišli le strokovnjaki, ki so proti takim spremembam, drugih pa da ni bilo.
Dejal je še, da ni dopustno, da določeni primeri trajajo 10 let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.
Na Domovini smo glede omenjenih sprememb povprašali strokovnjaka za kazensko pravo, sicer odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. Dejal je, da gre za nedodelan predlog. Odvetniki si sicer že vrsto let prizadevajo za omejitev predkazenskega postopka, ampak v tem primeru ne gre za primeren predlog.
Varianta, ki bi bila sprejemljiva, bi omogočala, da se od hišne preiskave (ki je del predkazenskega postopka) naprej določa, koliko časa lahko traja predkazenski postopek. Nemogoče je, da imamo za vse vrste postopkov enak rok, v katerem naj se predkazenski postopek opravi. Za lahka in zapletena kazniva dejanja tako ni mogoče imeti enakega roka, v katerem naj bi se zadeva potem rešila.
Ideja generalno bi sicer lahko bila pozitivna, a je izvedba nedodelana. Kovačič Mlinar je še poudaril, da velika večina stroke nasprotuje spremembam. Takšen rok je procesen, zato bi bil, če bi se spreminjanja zakonodaje že lotili, bolj primeren Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ne gre za zastaranje, gre za procesni rok, v katerem morata policija in tožilstvo zaključiti predkazenski postopek, zato bi po mnenju odvetnika Kovačiča Mlinarja morali zadevo urejati v ZKP-ju.
Namen spremembe je skrajšati nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. V sedaj obstojoči 90. člen bi se dodala dva odstavka. Nova odstavka bi se uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona (s čimer bi bil zakon retroaktiven).
Strokovnjak za kazensko pravo, dr. Blaž Kovačič Mlinar ocenjuje, da bi ideja generalno gledano lahko bila pozitivna, a je nedodelana.
Da najbrž ne bo doživela uveljavitve pa ugotavljamo v komentarju uredništva, saj bi pomenila premočno orodje leve opcije proti obstoječi koaliciji v predvolilnem času.
Mnenja stroke o spremembah odklonilna
Prva sprememba bi povzročila, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka. Po drugi spremembi pa kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja minilo deset let.
Na odboru za pravosodje so bila podana tudi mnenja zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Mnenja vseh teh organov so bila odklonilna.
Idejo o skrajšanju zastaralnih rokov so sicer pozdravili, njihova kritika pa se je nanašala na to, da se spreminja napačen zakon. Po njihovem mnenju bi bile omenjene spremembe bolj smiselne v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Zakonodajnopravna služba Državnega zbora je opozorila, da je SNS-ov predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je dejal, da bi taka zakonska določba predvsem v bolj zapletenih primerih omogočala amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje policije. Podpira razmišljanja v tej smeri, a je predlog SNS-a označil kot sistemsko problematičen.
Če bi do sprememb prišlo, opozicija grozi z referendumom
Kritike so letele tudi iz vrst opozicije. Je pa predlog podprla največja vladna stranka SDS. Strinjajo se, da je potrebno skrajšati oziroma omejiti nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. Po njihovem mnenju je umestitev predlaganih mehanizmov v kazenski zakonik upravičena in sistemska. Državni organi (kot so policija, državno tožilstvo, sodišča) morajo zagotoviti, da je vsaka od faz kazenskega postopka izvedena v razumnem roku, enako pa velja za celoten postopek.
Zavod 8. marec, ki je v primerih spremembe definicije posilstva ter zbiranja podpisov za referendum o Zakonu o vodah že pokazal svoj mobilizacijski potencial, je zagrozila tudi z referendumom, če bi prišlo do uveljavitve za mnoge spornih sprememb. Predsednik stranke, ki je spremembe predlagala, Zmago Jelinčič, je dejal, da je stroka proti takim spremembam, »ker se tožilcem ne ljubi delati«, poleg tega pa so po njegovem na odbor prišli le strokovnjaki, ki so proti takim spremembam, drugih pa da ni bilo.
Dejal je še, da ni dopustno, da določeni primeri trajajo 10 let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.
Odvetnik Kovačič Mlinar o spremembah Kazenskega zakonika
Na Domovini smo glede omenjenih sprememb povprašali strokovnjaka za kazensko pravo, sicer odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. Dejal je, da gre za nedodelan predlog. Odvetniki si sicer že vrsto let prizadevajo za omejitev predkazenskega postopka, ampak v tem primeru ne gre za primeren predlog.
Varianta, ki bi bila sprejemljiva, bi omogočala, da se od hišne preiskave (ki je del predkazenskega postopka) naprej določa, koliko časa lahko traja predkazenski postopek. Nemogoče je, da imamo za vse vrste postopkov enak rok, v katerem naj se predkazenski postopek opravi. Za lahka in zapletena kazniva dejanja tako ni mogoče imeti enakega roka, v katerem naj bi se zadeva potem rešila.
Ideja generalno bi sicer lahko bila pozitivna, a je izvedba nedodelana. Kovačič Mlinar je še poudaril, da velika večina stroke nasprotuje spremembam. Takšen rok je procesen, zato bi bil, če bi se spreminjanja zakonodaje že lotili, bolj primeren Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ne gre za zastaranje, gre za procesni rok, v katerem morata policija in tožilstvo zaključiti predkazenski postopek, zato bi po mnenju odvetnika Kovačiča Mlinarja morali zadevo urejati v ZKP-ju.
Zadnje objave

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?
9. 2. 2025 ob 15:27

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12
Ekskluzivno za naročnike

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00
10 komentarjev
MEFISTO
To je nekoliko strokovno prezahtevna materija za kolumnista in za splošno ljudsko razpravo.
Kozorog
Največja groza za državo Slovenijo je, da se pri vsaki pobudi za spremembe katastrofalnega stanja v tožilstvu in sodni veji oblasti takoj oglasijo pravniki, ki so diplomirali na komunističnih fakultetah in so zaradi tega po defoltu izpodbijajo sodbe v katerih se išče resnica in pravica. Ti ne bodi ga treba "pravniki" so znani po tem, da iščejo luknje v zakonih za oprostitev zločincev iz komunistom naklonjenega kriminalnega podzemlja in v državnih podjetjih. Na drugi strani pa ti isti "vrhunski" pravniki sodelujejo pri montiranihn procesih nasprotnikov komunistične diktature, fuj!
APMMB2
Policija, tožilstvo, sodstvo???
Slovenija je orestreljena z gospodarskim kriminalom. Če držijo govorice, Slovenija zaradi korupcijein kriminala izgibi letno okrog 3 milijarde.
To je tudi vzrok, zakaj Sloovenija ni Švica.
Potrebne so reforme v policiji, tožilstvu in sodstvu.
V policiji so se začele, a vidimokakšne težave so. Minister je bil že dvakrat interpeliran, lahko da bo še tretjič. Napadi na policijo se dnevno vršijo. Reformam s eupira pred vsem opozicija, ki jasno kaže da je del mafije, ki ropa državo.
Ali se poslanci opozicije zavedajo, ali ne, so del mafije.
Namesto, da bi podpirali reforme, jih zavirajo na vseh koncih in krajih. Mafija pa jih hrani z drobtinicami. Zagortvlja jimv glavnem stolčke v parlamentu s povprečnimi plačicami in to je vse. Pohlavni drobižeki se dalajo mogočneže, ko tolčejo po vladi in zlsti Janezu Janši in se ne zavedajo, da branijo mafijo, ki je vzrok za nihovo majhnost in bedo.
Mafija je naročila majhnim drobižekom v parlamentu, da zaščitij mafijseke inštitucije v državi: policijo tožilstvo, sodstvo, KPK, Računsko sodišče, vrsto agencij in uradov vse do Pooblaščenke in Ustavnega sodišča. Ves ta inštrumentarij je aparat mafije. Dolgotrajna obalst levičarjev je s kadrovsko selekcijo nastavila na vodilna položaje ljudi, ki se uklanjajo mafiji, ali pa so del mafije.
Dokler bo tako, se Slovenija ne bo mogla normalno razvijati.
Mafija blokira vse, kar ji utegne škoditi. Zato je kakršnokoli reformo zelo težko izvesti. Kadrovske spremembe pa so skorajda nemogoče.
Neodvisnost organov je imperativ, ki ga ni mogoče preseči, če ravno bi bilo potrebno vse navedene organe temeljito prevetriti.
Spomnimo se kako je ob sokrajuravnoteženi sestavi Ustavnega sodišča poslanka pretila s kadrovsko spremembo in sedaj imamo Ustavno sodišče, ki je posmeh pravu v sestavi 7:2.
Kako se lotiti kadrovske čistke na tem sodišču?
To je nemogoče in le čas lahko opravi svoje, seveda če se na oblast ne vrne mafija, ki bo postavljajla zopet svoje ljudi.
Podobno je z zakonom, ki naj prisili tožilce k delu in odločaju. Ko opazujemo določene postopke v tujini, tudi recimo v razvpiti Srbiji lahko vidimo, da je v Sloveniji nekaj hudo narobe.
Balkanski bojevniki v Srbiji že kar nekaj časa prstajajo kazni, v Sloveniji pa so oproščeni injim bo država plačača sodne stroške in velike odškodnine. Temu je potrebno narediti konec.
Lahko je reči, skorajda nemogoče pa izvesti.
Opozicija, ki je del mafije , je proti. Skrajšanje postopka predkazenskega postopka je namenjena prisili policije in tožilstva, da pospešeno delajo, a je opozicijaproti. Proti zato, ker bi ob ečji aktivnosti organi regona ogrozili mafijomafijapa je zaščitnica trenutne opozicije.
Upati je le, da bodovolivci spozb+nali, da se želi mafija ponovno zavihteti na oblast.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Toda, ko v državi MAFIJA postavlja na najvišje položaje SODNIKE - razne "Masleše", potem je pri nas raj za Kriminalce in vse "Balkanske bojevnike", ki že obvladujejo celotni center Ljubljane.
Janez321
Seveda se ne bo vprašalo, kdo pa je tako podaljšal zastaralne roke. To je bil dr. Lovro Šturm ( toliko hvaljen pravni strokovnjak s strani ''desničarjev'' ) v času 1. janševe vlade, torej je to izglasoval SDS, seveda skupaj z drugimi strankami, saj po navadi vsi poslanci ( ne glede na stranko, levo, desno ) glasujejo za vse predloge, ki jih dobijo na glasovanje, pri čemer praviloma nimajo pojma, o čem glasujejo.
slovenc sm
Janez, če bi prebrali članek, bi opazili razliko med problemom in vašim komentarjem. Ni logično, da so vsi zastaralni roki v predkazenskem postopku enaki (za lahke in težke primere). kot drugo pa je dr. Šturm predlagal to z razlogom, da ne bi postopki padli. Zdajšnji predlog gre v smeri pospešitve bolj enostavnih procesov.
Kraševka
Janez321, NAROBE razlagaš in ZAVAJAŠ! Spoštovani Lovro Šturm, je zaskrbljen UGOTOVIL, da SODSTVO NAMERNO ZALOŽI zadeve, ki bi bile škodljive za "Levo politično opcijo". Zato se Levičarjev ni nikoli vodilo na sodišča, le čakalo se je, da bo to zastaralo. Mislim, da se je zato, takratni minister za pravosodje - Lovro Šturm zavzel za projekt LUKENDA, da ne bi vse zastaralo, za kar so se sodniki alla "Msleša-Kučan" zavzemali. Kočljive spise so dajali "Železniku-ne-treznemu", ker so vedeli, da rad pije in ne utegne ažurno reševati. To so bile taktike zavlačevanja, kar se v praksi dogaja tudi sedaj z iskanjem Masleševe DIPLOME. Eno samo zavlačevanje, da gredo stvari v pozabo in določeni ljudje "Odnesejo celo kožo". Pri tem jim pomaga tudi "profesionalna" RTV, kjer SVOBODNO dela Erika in Mojca Šetinc. Obe iščeta koristi - samo "za naše", katerim se polepša "fotografijo", medtem, ko se nedolžne obsoja. Take ženske pravijo, da niso prestitutke, so pa lahko EKSEKUTORKE, ki uničujejo vse, kar ni Levo. Po potrebi tudi z lažmi, ki je njehovo uporabno orožje.
Janez321
Zastaralni roki so določeni glede na višino maksimalno zagrožene kazni za posamezno kaznivo dejanje, tako da ne bluzite o lažjih in težjih primerih, ker je to bedarija. Umor, ki je težko kaznivo dejanje, je lahko povsem lahek primer, če gre, kot po navadi, za umor v družini, obdolženi dejanje prizna, poleg tega pa gre storilec še krvav v gostilno na pivo. Če pa vas dobijo brez maske ( gre za prekršek, kar je najlažji primer ), pa lahko gre za obilico pravnih problemov ( recimo bi mogoče bilo treba delati izvedensko psihiatrično mnenje nad ljudmi, ki so predpisali obveznost nositi maske, recimo v banki ali zlatarni, pri čemer Krek recimo ni predpisal, da nekdo, ki mora nositi masko v banki, ne sme imeti pri sebi pištole. ). V glavnem bi bilo primerno, da bi se tisti, ki o pravu nimate pojma, tudi vzdržite komentiranja o tako strokovno zahtevnih zadevah.
Janez321
Glede Šturma, je bil v pravu enako podkovan v pravu, kot so ( ste ) modernisti v katoliški doktrini. Tako, kot je uspelo trenutno ''katoliško'' vodstvo v duhu II. Vatikanskega koncila v Cerkvi pokvariti vse, je g. Šturm to uspel v slovenskem pravnem redu, pri čemer je bil g Šturm seveda manj škodljiv ( ne pa ravno neškodljiv ). Je bil pa g. Šturm veliki miljenec slovenske ''desne'' scene, malteški vitez in vse drugo oh in ah.
Kraševka
Janez321 Čigav MILJENEC pa je Masleša? Če je Tvoj, potem razumem, zakaj tako govoriš.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.