Prosili za pomoč ob pandemiji, dobili vsiljevanje splava in abortivne tabletke

Epidemija COVID 19 je razkrila prizadevanja lobističnih skupin znotraj Združenih narodov za legalizacijo in čim večjo dostopnost splava po vsem svetu.

Še posebej so se na udaru znašle države, kjer je splav prepovedan, kjer je bila legalizacija splava pogojevana z izplačilom pomoči ob pandemiji, ali pa so jim bile tabletke za splav posredovane kar kot »pomoč ob pandemiji«.

Vsiljevanje legalizacije splava v zameno za pomoč ob pandemiji

V aprilu je Ekvador za pomoč pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa Združene narode zaprosil za pomoč v višini 46,4 milijona ameriških dolarjev. S sklada Združenih narodov za prebivalstvo so jim pomoč odobrili, a pod enim pogojem. Država bi morala omogočiti dostop do splava.

Splav je po Ekvadorski ustavi prepovedan in je tudi v nasprotju z vrednotami večine prebivalcev. Dodatno bi 3 milijone od omenjenih 46,4 milijona zaprošenih dolarjev morali nameniti neposredno za »senzibilizacijo in usposabljanje zdravstvenega osebja pri zagotavljanju varnega in legalnega splava ter post-abortivne oskrbe.«

Ekvador ni bil edina južno-ameriška država, ki je bila deležna podobnih pritiskov. Pod podobnimi pritiski so se med drugim znašle tudi Argentina, Peru in Kostarika. 434 organizacij za človekove pravice iz 16 držav je se je zato zbralo in sestavilo »Manifest za pravico do življenja«, v katerem so obsodili pritiske iz tujine na uzakonitev splava v njihovih državah.

V manifestu so obsodili tudi skupno deklaracijo 59 držav, med drugim Slovenije, da bo tudi med epidemijo nepretrgano zagotavljala dostop do splava in le tega uvrstila med »nujne« zdravstvene storitve, ki klub epidemiji ne morejo čakati.

Namesto respiratorjev abortivne tabletke

Podobno se je dogajalo tudi v Afriki. Medtem ko je bilo na celotni celini okrog 2.000 ventilatorjev, potrebovali pa bi jih vsaj 30.000, sta Združeno kraljestvo in Švedska pomagali z dodatnimi pošiljkami opreme in sredstev za »reproduktivno zdravje« - splav.

Sredi pandemije je tako Združeno Kraljestvo Skladu Združenih narodov za prebivalstvo namenilo dodatnih 11 milijonov evrov, Švedska pa približno 2 milijona evrov za promocijo splava v državah v razvoju. Švedska je v Demokratično republiko Kongo poslala tudi opremo za opravljanje splavov, v Kenijo, Tanzanijo, Mozambik, Ugando in Etiopijo pa pošiljko abortivnih tabletk.

Samo za promocijo in izvajanje splava v Afriki, tudi v državah, kjer sicer ni dovoljen, samo Združeno kraljestvo letno nameni preko 55 milijonov evrov (med leti 2014 in 2018 skupno 225 milijonov funtov), v zadnjih letih pa se številka še povečuje.

Anglija razmišlja, da bi začasni ukrep splava na domu postal trajen

Pritisk na še večjo dostopnost do splava pa se dogaja tudi v samem Združenem kraljestvu. Marca so zaradi epidemije uvedli začasni ukrep, prek katerega lahko do 10. tedna nosečnosti ženska splav opravi tudi sama doma, ne da bi morala obiskati kliniko. Obvezno je le posvetovanje z zdravnikom prek telekonference ali telefona.

Ukrep je začasen in naj bi bil v veljavi 18 mesecev od uvedbe (do septembra 2021), a je minister za zdravje lord James Bethell že napovedal javno razpravo o tem, da bi ukrep postal trajen. Samo od marca do avgusta je na ta način splavilo preko 90.000 Britank.

Minister za zdravje ob tem dodaja, da bi brez tega ukrepa posledice lahko bile katastrofalne kljub izsledkom raziskav, da 77 % žensk, ki so izvedle splav prek tabletke to odločitev obžaluje. Live Action tudi opozarja, da so ženske pogosto slabo informirane preden zaužijejo tabletko.

Običajno namreč dobijo informacijo, da bo postopek neboleč in da bo to le malo težja menstruacija. V praksi pa ženske večinoma močno krvavijo in čutijo hude bolečine.