Prihaja Dialogos: Žiga Turk in Nataša Pirc Musar o tem kaj je bolj nevarno: svoboda govora ali cenzura (video)

Na Domovini z veseljem predstavljamo nov multimedijski projekt, ki smo ga poimenovali Dialogos. Javnosti želimo ponuditi poglobljeno, argumentirano in dostojno razpravo med različno mislečimi, o perečih družbenih vprašanjih, ki so gradniki vrednot naše bližnje prihodnosti.

Težko bi našli temo, ki bi bolje odprla sezono Dialogosa kot dileme okrog svobode govora in cenzure na družabnih omrežjih in tudi širše.

V prvem Dialogosu, ki si ga boste lahko na Domovini premierno ogledali prihajajočo soboto zvečer, se sprašujemo, kaj naši družbi predstavlja večjo nevarnost: nedostojen, primitiven, sovražni govor, ki se pojavlja na spletu ali cenzura, ki v izgovoru po omejevanju le-tega podlega skušnjavi poseganja v svobodo govora. 

V tokratnem Dialogosu sta svoji stališči soočila dr. Žiga Turk in dr. Nataša Pirc Musar. Žiga Turk, znan po doslednem zagovarjanju svobode govora, opozarja, da se te svobode ne sme izkoriščati za sovražno izražanje z namenom nekoga prizadeti. Na drugi strani pa tudi Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da svoboda govora ima svoje meje in omejitve, v cenzuri vseeno vidi večjo nevarnost.

Dileme tokratnega Dialogosa

Prav pojav interneta in družbenih omrežij je sprva predstavljal upanje, da bo svobode govora z njim več. In nekaj tega je v resnici dosegel, saj prav zaradi spleta nekatere informacije, ki bi sicer ostale skrite, lahko pridejo v javnost.

A ravno možnost, da lahko vsakdo »pride do besede« hkrati predstavlja nevarnost, da je ta preko spletnih pogromov zlorabljena za utišanje drugače mislečih posameznikov.

Veliko vprašanje, ki se odpira, je tako, ali bi odprava anonimnosti na internetu pomenila več ali manj svobode govora. Govor bi bil zagotovo vsaj do neke mere bolj dostojen, saj anonimnost nedvomno še potencira sovražnost, a hkrati bi s tem znova omejili možnost izražanja posameznikom, ki prav zaradi omenjenih posledic svojega imena ne želijo izpostaviti.

Tudi o anonimnosti sta spregovorila naša gosta, ki nekoliko različno in izzivalno iščeta odgovor na vprašanje, kaj sploh cenzura je in v čem se razlikuje od uredniške politike. Kdaj lahko govorimo o cenzuri na nekem mediju, kdaj pa ima uredniška politika pravico moderirati in v skladu s tem tudi brisati neprimerne komentarje? V čem se novičarski portali in blogi razlikujejo od Facebooka in Twitterja?

Potem pa je tukaj še vprašanje, kako regulirati družbena omrežja in medije. Je trenutna doktrina, da je medij odgovoren za škodo, ki jo povzroča nek ne-urednikovan zapis šele po opozorilu oškodovanca primerna, ali bi morali upravljalci družbenih medijev narediti več – in kaj vse bi to potegnilo s seboj? Je naloga države, da ocenjuje, kaj je sovražni govor, ali je prav, da o tem odločajo korporacije ali morda sploh nihče?

In kakšna je dolžnost korporacij do uporabnikov? Kdaj jim lahko izbrišejo račun in kakšno vlogo lahko tukaj igrajo pravila skupnosti, s katerimi se uporabnik ob registraciji strinja? Bi Donald Trump moral tožiti Twitter zaradi izbrisa računa?

Do katere mere je lahko uporabnik socialnega omrežja žaljiv in kaj sploh je žaljivo? Je žaljivost nečesa sploh mogoče objektivno presojati, ali je le-ta vselej subjektivna in odvisna od tega, kako neko besedo razume sogovornik na drugi strani? Ob vsem tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kdo bo o tem odločal, in ali imamo kot posamezniki pravico, da nismo užaljeni.

Je naloga države, kot opozarja dr. Žiga Turk, da platforme omeji pri tem, koliko smejo omejevati svoje uporabnike, ali morda v tem, da poskrbi, da prostor svobode govora ne postane prostor vsesplošnega žaljenja, kot meni dr. Nataša Pirc Musar?

Dialogos, v katerem sogovornika iščeta odgovore prav na zgoraj opisane dileme, bo premierno objavljen že prihajajočo soboto ob 20h na Domovini. Do tarkat pa vam v spodnjem videu ponujamo nekaj insertov s snemanja:

https://youtu.be/9wjiYBcAcqI