Prihaja Dialogos #9: Prihodnost evropskega gospodarstva (video)

Evropska unija je lani sprejela, letos pa že začela izvajati program vzpodbud za obnovo po pandemiji, kar je največji projekt javne porabe v zgodovini. Države Evropske unije so se med pandemijo močno zadolžile, njihov bruto družbeni produkt pa v večini že dosega predkrizno raven, povsod naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu.

O tem, na kako trdni osnovi stoji evropsko gospodarstvo in kako veliki izzivi ga pričakujejo ob že videni visoki inflaciji, pregretosti gospodarstva, pomanjkanju delovne sile in prekinjenih dobavnih verigah, smo se pogovarjali s priznanima ekonomistoma dr. Mojmirjem Mrakom in dr. Zoranom Vaupotom.

Evropsko gospodarstvo je vendarle v bistveno boljši kondiciji, kot je bilo na začetku finančne in gospodarske krize leta 2008. Takrat namreč Evropa ni imela institucionalnih možnosti za odziv na krizo, prav tako pa je bil na več mestih edini odgovor zgolj zategovanje pasu, kar se ni obneslo kot optimalno.

Danes imamo institucije in mehanizme, ki so ob začetku epidemije poskrbeli, da se gospodarstvo in finančni trgi niso sesuli. Še več, trenutno se soočamo s problemom, da ponudba ne more dohajati povpraševanja. Odziv na covidno krizo se je tako pokazal kot bistveno boljši. Se je pa Evropa opazno zadolžila. Trenutno so sicer obrestne mere pri ničli ali celo pod njo, zaradi česar je zadolževanje zelo poceni, a te dolgove bo treba vrniti, obrestne mere pa se bodo dvignile in takrat se utegnejo države znajti v težavah.



Hkrati pa se pojavlja problem visoke inflacije. V Nemčiji je ta že dosegla 6 %, na ravni EU 5,9 %, kar so nepredstavljive številke. Vse bolj jasno postaja, da ta inflacija ni zgolj posledica sezonske podražitve energentov pred zimo. Evropa se bo namreč morala vrniti k fiskalnim pravilom.

Poleg tega pa prihaja do resnih sprememb na samem globalnem ustroju gospodarstva. Spreminjajo se dobavne verige, kjer najcenejše ni več nujno najboljše, saj je bistveno pomembnejše, da so dobave zanesljive, kar pa se bolje dosega s krajšanjem dobavnih verig.

V tem pogledu utegne nastopiti težava za Kitajsko, od koder se trenutno proizvodnja seli bližje ključnim trgom. In ne samo problem dobavnih verig, odvisnost od Kitajske na Zahodu postaja tudi obrambno-varnostni problem. Večina sanitetnega materiala in surovin za farmacevtsko industrijo je proizvedenih na Kitajskem. Na začetku pandemije se je problem pokazal pri dobavah zaščitnih mask. O selitvi ali vsaj delni selitvi iz Kitajske zdaj razmišlja ker 28 % podjetij, ki imajo tam svojo proizvodnjo. Slednje pa utegne močno zamajati kitajsko družbo in posledično povzročiti novo finančno krizo.

Tudi zato je pomembno, da evropske države ohranijo dobro delujoč skupni trg, saj na njem poteka med 70 in 80 % izvoza vseh evropskih držav. Tudi zato smo lahko videli vzpostavitev evropskih obveznic, ki so bile še nedavno tabu tema evropske politike.

Sogovornika sta se dotaknila tudi zelenega prehoda. »Zeleni prehod je biznis,« je jasen dr. Vaupot, ki pa v tem ne vidi nujno problema, saj dokler gre za biznis, lahko zadeve vodimo racionalno. Problem bi nastal, če bi šli v smer iracionalnosti, česar tudi ne gre izključiti. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, kako zagotoviti sredstva, saj bodo v tem pogledu potrebne izjemne investicije, po nekaterih izračunih 300 milijard letno na ravni Evropske unije (javni sektor in zasebniki skupaj).

Tukaj pa znova trčimo ob izziv fiskalnih omejitev in pravil, ki se jih je treba držati tako na ravni držav, kot podjetja in nenazadnje osebnih financ.

Več o aktualnem dogajanju na področju gospodarstva danes ob 20h v oddaji Dialogos z dr. Mojmirjem Mrakom in dr. Zoranom Vaupotom. V napovedniku pa si že lahko ogledate nekaj utrinkov oddaje, ki smo jih pripravili za pokušino.