Približno 60 držav bo kmalu v dolžniški krizi. Obstaja politična volja za globalni odpis dolgov?

POSLUŠAJ ČLANEK
Po podatkih Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Združenih narodov približno 60 državam v naslednjih dveh letih grozi resna nevarnost dolžniških težav ali neplačila. Večina jih je držav v razvoju, približno polovica jih je v Afriki, vendar bi države EU in banke, če bi začele plačevati svoje obveznosti, utrpele velik finančni udarec.

Nekateri odpisi so trenutno videti neizogibni. Mednarodni voditelji se ne strinjajo o tem, ali je potrebna nova globalna shema za odpis dolgov, temveč o tem, kako velika in ambiciozna naj bo.

Kitajska dohiteva Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, v katerih prevladuje Zahod, in kot največji uradni posojilodajalec velikim delom držav v razvoju presega druge vlade. Toda geopolitični boj za moč med ZDA in Kitajsko tem državam povzroča stransko škodo, saj Peking nasprotuje zahtevam po odpisu svojih posojil, čeprav tri od petih držav z nizkimi dohodki s težavo odplačujejo svoje dolgove ali jim zaradi svetovnih gospodarskih pritiskov grozi neplačilo.

To povzroča nove napetosti z ZDA in njihovimi zahodnimi zaveznicami, ki se bodo pokazale, ko se bodo ta teden v Washingtonu na spomladanskih srečanjih Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke zbrali najvišji finančni uradniki. ZDA pritiskajo na Kitajsko, naj zagotovi večjo razbremenitev dolga.

Kako daleč je nova dolžniška kriza?


Po mnenju Združenih narodov je treba do leta 2029 odpisati za 148 milijard dolarjev dolga, da bi se izognili novi dolžniški krizi. Dokument bostonske univerze, ki je bil objavljen v začetku tega tedna, predvideva, da bo za preprečitev "kaskadnega neplačevanja" treba odpustiti do 500 milijard dolarjev dolga več kot 60 držav.

Vendar je ta razprava postala povezana z geopolitičnim rivalstvom, predvsem med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Visoki ameriški uradniki, ki so se jim pridružili tudi njihovi kolegi iz EU, čeprav manj glasno, obtožujejo Kitajsko diplomatskega ujetništva dolgov, predvsem v Afriki, in vztrajajo pri tem, da je treba posojila močno zmanjšati.

Kitajska odgovarja, da imajo več dolgov države v razvoju pri zahodnih državah in finančnih institucijah ter da bi morali tudi veliki večstranski posojilodajalci, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, deliti bolečino.

O Kitajski in dolgovih držav v razvoju je pisal Teo Petrovič Presetnik v članku "Kitajska s posojili kupuje (tretji) svet. Je to mit ali resnica?", kjer je med drugim zapisal tudi, da se je globalni finančni odtis Kitajske v zadnjem desetletju hitro povečeval. Skupna sredstva bančnega sistema v državi so konec leta 2021 znašala ogromnih 54 bilijonov dolarjev, kar je največ na svetu, v zadnjih desetih letih pa so se potrojila.

Si Peking v resnici želi odpisa?


Po raziskavi, ki jo je julija 2022 objavila britanska nevladna organizacija Debt Justice, afriške vlade dolgujejo zahodnim bankam, upravljavcem premoženja in trgovcem z nafto trikrat več kot Kitajski, obresti pa so dvakrat višje.

Kitajska je na spomladanskih srečanjih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu ta teden naredila prvo veliko potezo in sporočila, da bo opustila svojo dolgoletno zahtevo, da bi si večstranski posojilodajalci, vključno z Banko in Skladom, delili izgube pri prestrukturiranju državnih dolgov revnih držav.

V zameno sta se instituciji iz Bretton Woodsa dogovorili, da bosta zagotovili, da bodo njihove analize vzdržnosti dolga držav, ki se prestrukturirajo, kitajskim organom na voljo veliko prej v postopku.

Skupina za kampanjo Debt Justice je v torek objavila podatke, ki kažejo, da bo 91 držav letos v povprečju porabilo 16,3 % svojih prihodkov za zunanje dolgove, kar je za skoraj 150 % več kot leta 2011, ko je ta delež znašal 6,6 %.

Največji delež zunanjega dolga bo letos plačala Šrilanka, in sicer 75 % javnofinančnih prihodkov, sledijo Laos s 65,6 %, Dominika s 57,8 % in Pakistan s 46,7 %.

Heidi Chow, izvršna direktorica organizacije Debt Justice, je dejala, da je odpis dolga nujno potreben in da se mora nanašati na vse upnike. "Plačila dolga v številnih državah dosegajo krizno raven, kar ovira sposobnost vlad, da zagotavljajo javne storitve, se borijo proti podnebni krizi in se odzivajo na gospodarske pretrese," je dejala.


Guverner pekinške centralne banke Yi Gang je na spomladanskih srečanjih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada tudi dejal, da je njegova država pripravljena skupaj z drugimi državami uvesti okvir za odpravo dolga. To je veliko popuščanje Pekinga, vendar ga druge bogate države niso pospremile z ambicijami ali odločnim vodenjem.

Priložnost za vodilno vlogo ZDA in Evrope?


Mantri, da je treba "nekaj storiti", ta teden ni sledil noben dogovor o obsegu zmanjšanja dolga, ki bo potreben. To pomeni, da bo štafetno palico prevzel francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je obljubil, da bo predsedoval mednarodnemu vrhu o dolgu, ki bo verjetno junija.

Kot vemo, je imel Macron nekaj težkih mesecev doma in v tujini, vendar bi z vodenjem, ki je potrebno za preprečitev mednarodne dolžniške krize, pomembno prispeval k svoji zapuščini. V prvih dneh spomladanskih srečanj pa je manjkala ambicija za zmanjšanje dolga, ki je po mnenju ekonomistov in uradnikov v institucijah iz Bretton Woodsa, Združenih narodov in drugod bistvena za preprečitev eksistenčne dolžniške krize.

Pred dnevi se je sicer sestala svetovna okrogla miza o državnem dolgu (GSDR), ki je razpravljala o izzivih glede vzdržnosti dolga in prestrukturiranja dolga ter načinih za njihovo reševanje. Razprava je bila osredotočena na ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti zdaj, da bi pospešili postopke prestrukturiranja dolga in jih naredili učinkovitejše, tudi v okviru skupnega okvira skupine G20.

Za pojasnitev ključnih konceptov v podporo predvidljivosti in pravičnosti postopkov prestrukturiranja dolga naj bi bila v naslednjih tednih organizirana delavnica o tem, kako oceniti in uveljaviti primerljivost obravnave. Poleg tega se bo nadaljevalo delo v zvezi z načeli glede presečnih datumov, formalne prekinitve servisiranja dolga na začetku postopka, obravnave zaostalih plačil in oboda dolga, ki ga je treba prestrukturirati, tudi v zvezi z domačim dolgom. To delo bo pripomoglo tudi k razjasnitvi morebitnih časovnih razporedov za pospešitev prestrukturiranja dolga. MDS, Svetovna banka in predsedstvo skupine G20 bodo še naprej tesno sodelovali z drugimi partnerji, da bi še naprej podpirali mednarodni odziv na trenutne dolžniške izzive, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike