Prepir med ameriškimi škofi in bivšim Trumpovim strategom zaradi priseljevanja. Oglasil se je tudi papež

Embed from Getty Images
Prejšnji teden so veliko ameriških katoličanov vznemirile obtožbe bivšega stratega Trumpove administracije Steva Bannona, ki je dejal, da Cerkev pri zagovarjanju nezakonitega priseljevanja v ZDA vodijo motivi lastne koristi.

Prejšnji torek je Trump napovedal konec programa, znanega kot DACA (Deferred Action for Childhood Arrivals), ki je pred deportacijo ščiti skoraj 800.000 ilegalnih priseljencev, ki so jih v ZDA starši pripeljali kot otroke ali mladoletnike. Katoliški škofje so močno nasprotovali tej presoji, ki so jo označili kot »brezsrčno«.

"Škofje so bili glede tega obupni," je v intervjuju za oddajo »60 minut« na televiziji CBS dejal Steve Bannon, ki je bil do pred kratkim glavni Trumpov strateg.

"Veste, zakaj? Ker se ne morejo spoprijeti s problemi v Cerkvi, potrebujejo nezakonite priseljence. Potrebujejo nezakonite priseljence, da napolnijo cerkve ... Imajo gospodarski interes," je nadaljeval.

Bannon: "Gre za suverenost naroda"

"Fant, to so težke obsodbe zoper tvojo Cerkev," je odgovoril voditelj oddaje Charlie Rose, ob zavedanju, da je Bannon sam katoličan.

Bannon je odgovoril, da pri vprašanjih o nauku spoštuje katoliške voditelje. Toda politika priseljevanja "ni skladna z naukom," je dejal. "Gre za suverenost naroda in v zvezi z njo so škofje samo še ena stran s svojim mnenjem."

James Rogers, glavni tiskovni predstavnik ameriške škofovske konference je Bannonove pripombe označil kot »brezčutne«, konzervativnega komentatorja pa je obtožil, da je predstavil lažno izbiro med sočutjem in varnostjo.

Katoliški škofje in še posebej njihova ameriška krovna skupina ima navadno sicer težavo, ki teži tudi druge škofovske konference po svetu – in sicer, da so njihovi odzivi izjemno počasni. Toda v tem primeru je bil odziv hiter. Bannonovi komentarji so bili žaljivi in boleči, so dejali katoliški voditelji.

"Naš pro-priseljenski odnos temelji na zvestobi Božji besedi in odraža ameriške sanje. Nakazovanje, da gre za motive, ki temeljijo na statistiki ali finančnih koristih, je nezaslišano in žaljivo," je v intervjuju za radio Sirius dejal New Yorški kardinal Timothy Dolan.

Toda v enem pogledu, je imel Bannon prav, je dejal Dolan. Priseljevanje ni nujno vprašanje katoliškega nauka. Na nek način je globlje od tega, meni kardinal, saj izvira iz Biblije in samega Jezusa.

"In Sveto pismo je tako jasno pri tem, da je potrebno priseljenca obravnavati z dostojanstvom in spoštovanjem, da je to potrebno zagotoviti," je dejal Dolan.

Glede česa je imel Bannon prav?

Bannon je imel prav glede ene stvari: Latino priseljenci zagotavljajo življenjsko dobo katoliške cerkve v Združenih državah, pišejo na CNN.

Beli katoličani so v zadnjih desetletjih zapustili cerkev, Latino priseljenci pa so jo preplavili, kar je v nekaterih župnijah povzročilo tudi napetost. Kljub temu pa je močno prizadevanje, da bi katoliške latinoameričane sprejeli v nove, ameriške skupnosti.

Po nedavni študiji Pew Research Centra je bilo več kot četrtino ameriških katolikov (27 %) rojenih izven države, eden od treh ameriških katolikov pa se identificira kot Latinoameričan.

Po pričakovanjih bo ta številka rasla, kristjani so namreč daleč največja skupina med nezakonitimi priseljenci v ZDA, je ugotovil Pew Research Center. Od 11 milijonov nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA živeli leta 2011, je bilo med njimi 82 % kristjanov iz Latinske Amerike.

Ob tem katoliški škofje nikoli niso trdili, da morajo latinskoameriški katoličani - ali kristjani - dobiti posebno obravnavo od ameriških organov za priseljevanje. Dejansko so rekli nasprotno.

Ko je Trump januarja napovedal, da bodo imeli krščanski begunci prednost pri obravnavi, je ameriška konferenca katoliških škofov temu nasprotovala. Dejali so, da je treba pomagati vsem, ki so ranljivi in preganjani, ne glede na njihovo veroizpoved.