Predsednik Pahor pri Slovencih v Argentini. Tuja zemlja jih ni le sprejela, ohranili so lahko državljanstvo, jezik in kulturo

Uredništvo

(Predsednik Pahor s Slovenci v Argenitni (vir foto: www.up-rs.si/up-rs/)
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih dneh je »slovenski čudež v Argenitni« zopet deležen pozornosti medijev. Tja se je v petek, prvič v zgodovini, na uradni obisk odpravil predsednik Republike Slovenije.

Srečal se je z izseljensko skupnostjo, predstavniki slovenskih društev in argentinskim predsednikom Mauricijem Macrijem. Obiskal je Slovenski dom in simbolično otvoril slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu.

In 30.000 teh, ki se nimajo za Argentince ali slovenske Argentince, temveč s ponosom za argentinske Slovence, ga je z veseljem pričakovalo.

Zgodba o slovenskem kulturnem bogastvu v Argentini je resnično neverjetna. Založbe, mediji, cerkve, znanstveno-umetnostna akademija, osnovne in srednje šole, gledališča.

Ko so izseljenci odšli iz domovine, so seboj vzeli le slovenski jezik, vero in ljubezen do domovine.

Prišli so v povsem drugačen svet, kulturno neprepoznaven, jezikovno neskladen. Iz danes na jutri so se morali dedje in babice teh, ki so sedaj tretja generacija izseljencev, navaditi na španski jezik in novo življenje. Kar ni bilo vedno najlažje, kot lahko začutimo ob grenikh besedah Roka Finka: »Na argentinskih vlakih so sedeži raztrgani, vse je popisano, šipe razbite … odide, kadar se mu zdi, pride kadarkoli in še zaleti se. Kadar se ne iztiri. Ali pa koga povozi ali kakšen avtobus, ki prečka progo mimo spuščenih zapornic, s seboj odpelje.«

pahor-argentina2
(vir foto: www.up-rs.si/up-rs/)

Sprejeti na tuji zemlji


Južnoameriška spontanost ni bila vedno dobrodošla. A kljub vsemu - Argentina je bila gostoljubna. Ni samo sprejela vseh medvojnih in povojnih imigrantov, ki so bili v domovini ogroženi, zatirani ali nezadovoljni, temveč so lahko ohranili državljanstva, jezik in kulturo. Vse do danes.

Pri slovenskem narodu v Argentini ni šlo za asimilacijo in v resnici niti za integracijo, ampak za inkluzijo. Danes tako popularen in misinterpretiran pojem so leta 1945 (in še prej) udejanjali Slovenci in Argentinci na nekem drugem kontinentu.

Ali kot poudari Herman Zupan, največji slovenski industrialec v Argentini: »Ko so prihajali Slovenci v Kanado, niso bili več Janezi, so bili Johni. Ko smo prihajali v Argentino, je Janez ostal Janez, Micka je ostala Micka. In obratno, država je podpirala vse narodnosti. Vsi, Nemci, Francozi, Italijani, Španci, ki so prihajali, so lahko obdržali svoje narodno bogastvo. In to je tudi obogatilo Argentino ter nam dalo veliko možnosti, da smo lahko tako lepo razvili slovensko skupnost.«

Slovenska kultura je prevzela tuje, a v njem pustila svoje. In nenazadnje je inkluzivni učinek vse močnejši – danes je v slovenske šole vpisanih več otrok kot pred 40 leti.

Učiteljica iz osnovne šole v Buenos Ariesu poroča: »Poučujem na šoli, ki je poimenovana po pesniku Francetu Balantiču. Šteje okrog 100 otrok, predpogoj za vpis je znanje slovenskega jezika, učimo predmete v slovenščini, drugače bi se težko vključili v šolo.«

Vse to – kulturna dediščina, ki ni odrevenela v preteklosti, temveč se udejanja v življenju – je tudi razlog za topel sprejem predsednika Pahorja v Argentini.

Oglejte si manjšo fotogalerijo s Pahorjevega obiska v Argentini. Avtor fotografij je Marko Vombergar. Več jih najdete na njegovem Facebook profilu.

[gallery_media_slugs=pahor-arg-5.jpg,pahor-arg-6.jpg,pahor-arg-1.jpg,pahor-arg-2.jpg,pahor-arg-3.jpg,pahor-arg-4.jpg]



Na Domovini boste o predsedniškem obisku v Argentini jutri zjutraj lahko prebrali še komentar Tina Mamića 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike