Po anketi Ninamedie se prednost LMŠ pred SDS vztrajno topi.
Najvišjo podporo med političnimi strankami po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Pop TV opravil inštitut Mediana, ima glavna vladna stranka LMŠ.
Delo vlade po izsledkih raziskave podpira 53,9 odstotka vprašanih, podporo pa ji odreka 32 odstotkov anketirancev. Delo parlamenta kot uspešno ocenjuje 34,9 odstotka anketirancev, kot neuspešno pa 41,2 odstotka vprašanih.
Stranko premierja Marjana Šarca bi obkrožilo 16,6 odstotka vprašanih. Na drugo mesto bi se uvrstila stranka SDS, prepričala je točno 15 odstotkov anketirancev. Na tretjem mestu je SD s 7,6 odstotka podpore, sledita NSi (5,9 odstotka) in Levica (5,8 odstotka). Spodnji del lestvice začenja SNS (2,9 odstotka), sledijo DeSUS (2,4 odstotka), SLS (2 odstotka), nato pa še SAB (2 odstotka) in Pirati (1,7 odstotka).
Nekaj več kot 19 odstotkov anketirancev (19,3 odstotka) je neopredeljenih. 12 odstotkov vprašanih ne bi volilo nobene od naštetih strank, ostali (2,8 odstotka) pa niso želeli odgovarjati.
Če upoštevamo samo opredeljene volivce in k anketi Ninamedie dodamo Delovo anketo izpred nekaj tednov ter anketo Mediane, za POP TV izvedeno tik pred volitvami v Evropski parlament, dobimo spodnjo primerjavo. V prvih dveh javnomnenjskih anketah meseca junija, Delovi (Mediana) in TV Slovenija/Dnevnik/Večer (Ninamedia) podpora raste vodilni LMŠ, medtem ko so trendi rasti ali padanja podpore pri drugih strankah med anketama različni. Glede na ostale ankete, Ninamedia še vedno beleži odstopajoče visoko podporo vladi in stranki Marjana Šarca.
Prvi dve mesti sta že nekaj mesecev rezervirani za predsednika države Boruta Pahorja in predsednika vlade Marjana Šarca. Na tretje mesto se je uvrstila evropska poslanca Tanja Fajon. Četrta najbolje ocenjena je ponovna evropska poslanka Ljudmila Novak. Sledita prvak NSi Matej Tonin in evroposlanka Romana Tomc. Sedmouvrščena je evropska komisarka Violeta Bulc. Sledi ji predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Prvič se je na lestvici znašel minister za zdravje Aleš Šabeder, sledi mu Irena Joveva. Na rep razpredelnice pa so se uvrstili trije predsedniki strank: Janez Janša, Miro Cerar in Karl Erjavec.
Delo vlade po izsledkih raziskave podpira 53,9 odstotka vprašanih, podporo pa ji odreka 32 odstotkov anketirancev. Delo parlamenta kot uspešno ocenjuje 34,9 odstotka anketirancev, kot neuspešno pa 41,2 odstotka vprašanih.
Podpora parlamentarnim strankam
Stranko premierja Marjana Šarca bi obkrožilo 16,6 odstotka vprašanih. Na drugo mesto bi se uvrstila stranka SDS, prepričala je točno 15 odstotkov anketirancev. Na tretjem mestu je SD s 7,6 odstotka podpore, sledita NSi (5,9 odstotka) in Levica (5,8 odstotka). Spodnji del lestvice začenja SNS (2,9 odstotka), sledijo DeSUS (2,4 odstotka), SLS (2 odstotka), nato pa še SAB (2 odstotka) in Pirati (1,7 odstotka).
Nekaj več kot 19 odstotkov anketirancev (19,3 odstotka) je neopredeljenih. 12 odstotkov vprašanih ne bi volilo nobene od naštetih strank, ostali (2,8 odstotka) pa niso želeli odgovarjati.
Če upoštevamo samo opredeljene volivce in k anketi Ninamedie dodamo Delovo anketo izpred nekaj tednov ter anketo Mediane, za POP TV izvedeno tik pred volitvami v Evropski parlament, dobimo spodnjo primerjavo. V prvih dveh javnomnenjskih anketah meseca junija, Delovi (Mediana) in TV Slovenija/Dnevnik/Večer (Ninamedia) podpora raste vodilni LMŠ, medtem ko so trendi rasti ali padanja podpore pri drugih strankah med anketama različni. Glede na ostale ankete, Ninamedia še vedno beleži odstopajoče visoko podporo vladi in stranki Marjana Šarca.
Ocene posameznih politikov
Prvi dve mesti sta že nekaj mesecev rezervirani za predsednika države Boruta Pahorja in predsednika vlade Marjana Šarca. Na tretje mesto se je uvrstila evropska poslanca Tanja Fajon. Četrta najbolje ocenjena je ponovna evropska poslanka Ljudmila Novak. Sledita prvak NSi Matej Tonin in evroposlanka Romana Tomc. Sedmouvrščena je evropska komisarka Violeta Bulc. Sledi ji predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Prvič se je na lestvici znašel minister za zdravje Aleš Šabeder, sledi mu Irena Joveva. Na rep razpredelnice pa so se uvrstili trije predsedniki strank: Janez Janša, Miro Cerar in Karl Erjavec.
Zadnje objave
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
AlojzZ
Oh! Te ankete služijo vladi, da priprav ljudstvo za pravilno glasovanje.
Alojzij Pezdir
Ankete javnega mnenja, ki so del permanentne naročene in dobro plačane politične agitacije in propagande oz. nenehnega načrtnega "kreiranja" in "dresiranja" javnega mnenja v prid strank t. i. leve sredine in skrajne Levice, seveda zgolj in samo potrjujejo in le še dodatno utrjujejo in "betonirajo" že znano ter obenem še naprej utrjujejo in stabilizirajo "status quo", ki najbolj ustreza vsem tistim zajedalskim "elitam", ki so na oblasti in pri neizčrpnih "državnih jaslih" ter ki omenjeno tako zaželeno in zahtevano politično "stabilno" stanje lahko zadovoljno opazujejo iz nedotakljivih in varnih "bunkerjev" ter udobnih skrivališč politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države".
Jasno je, da pripadniki neformalne vladajoče kleptokracije in "ugrabljene države" ter formalnih političnih vrhov aktualne strankokracije oz. aktualne zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti v RS, nimajo nikakršnega interesa za kakršne koli zahtevane spremembe neustavnega in nedemokratičnega sorazmernega volilnega sistema (po veljavni odločbi Ustavnega sodišča RS). Zaradi česar se zdijo vse bolj utopične in brezupne legitimne zahteve državljanov in volivcev ter Ustavnega sodišča RS po nujni demokratizaciji spornega volilnega sistema, ki zdaj generira neustavno, nedemokratično in nelegitimno oblast odtujene strankokracije praviloma levosredinskega in skrajno levega tipa. Brez nujne smiselne in dosledne uveljavitve in izvršitve odločbe Ustavnega sodišča RS, ki tudi v okviru veljavnega sorazmernega volilnega sistema utemeljeno terja odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev v DZ RS, nimamo nikakršnih možnosti za več demokracije, več legitimnosti in več zaupanja v ustavno zagotovljeni, a doslej nikoli docela uresničeni, pluralni in večstrankarski demokratični politični sistem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.