Pravzaprav premišljevanje o Sloveniji (drugi del)

Prejšnji teden smo objavili prvi del razmišljanja o položaju slovenske države in njene politične ureditve znotraj Evrope, ki ob vojni v Ukrajini vse bolj čuti razkorak med Vzhodom in Zahodom. Danes komentar nadaljujemo s pregledom stanja v višegrajskih državah in v Sloveniji. Zanimiv prispevek k razpravi o narodu in državi predstavlja (iz naše privrženosti diktaturi izhajajoč) odgovor Andreja Cetinskega z naslovom Pripovedke o ubogi Rusiji in grdem Natu, objavljen v Delu 17. septembra 2022, na teden prej objavljeni članek Bojana Grobovška. Cetinski piše: »Po podatkih, ki se jih najde na spletu, je leta 2011 v Ukrajini 43 odstotkov prebivalstva ukrajinščino uporabljalo kot pogovorni jezik, ruščino 39 odstotkov, oba jezika, to je ruščino in ukrajinščino, pa 17 odstotkov. Ukrajina je torej jezikovno in narodnostno vse prej kot enotna država. Leta 2014 so namreč njeno politično oblast nasilno prevzele Rusiji zelo nenaklonjene osebe, ki so začele rusko govoreče prebivalstvo obravnavati z metodami, ki ustrezajo vsebini pojma ›fašizem‹.« Kolumna dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.