Pranje iranskega denarja v NLB bodo preiskovali poslanci. Kdo je vedel in kdo pobral provizije?

Na obzorju je ena največjih afer v samostojni Sloveniji - odkritje domnevnega pranja denarja in financiranja iranske vohunske mreže preko slovenske državne banke NLB. 

Na milijardo evrov iranskega denarja, ki se naj bi med leti 2008 in 2010 "opral" preko NLB, je prvi opozoril predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami mag. Branko Grims.

Pred dvema dnevoma je bil napovedan predkazenski postopek, danes pa je ustanovitev posebne parlamentarne komisije napovedala stranka SMC. Razčistiti želijo, ali je šlo za "pranje denarja, oziroma financiranja terorizma, proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb." 

Leta 2009 in 2010 je na NLB iz računa iranske banke Export Development Bank of Iran, ki je bila pod mednarodnim embargom in na črni listi zaradi financiranja islamskega terorizma, priteklo okrog milijardo dolarjev. Denar naj bi prerazporedili in ga poslali na okrog 3.000 računov, naši bankirji pa jih naj bi jih celo oprostili nekaterih provizij.

Slovenske nadzorne institucije so primer poznale, vendar se jim ni zdel dovolj sumljiv za uvedbo kakršnekoli preiskave.

Poznavalci: brez vednosti politike to ne bi bilo mogoče

Strokovnjaki za pranje denarja in drugi poznavalci slovenske in mednarodne politične scene pravijo, da tovrstna transakcija v državni banki ne bi mogla iti skozi brez blagoslova politike.

"Bankirji so resda pohlepni, toda preveč previdni, da bi kar tako tvegali. Ne nazadnje brez politične podpore ali žegna ni mogoče postati niti član uprave NLB," v današnjem članku na to temo piše Bojan Požar. Sklicujoč se na svoje vire Požar navaja, da naj bi za iransko operacijo skozi NLB vedel vsaj tedanji minister za finance iz vrst Socialnih demokratov Franci Križanič, septembra 2010 pa naj bi zanjo izvedel tudi predsednik vlade Borut Pahor.

"Takrat naj bi mu tudi povedali, da bo slabo za vlado in NLB, če afera pride v javnost," še piše Požar in dodaja, da naj bi premier Pahor to sprejel, vendar zahteval, da se zadeve uredijo in transakcije ustavijo, kar je nekaj tednov kasneje storila Banka Slovenije.

Grims: za to je vedelo nekaj sto ljudi, tudi novinarji, a so sedem let molčali

Še nekaj podrobnosti o aferi je včeraj v TV oddalji Sreda v sredo razkril mag. Branko Grims.

Po njegovem so pri vsej stvari na neverjetnost mejijo predvsem tri stvari. Najprej da je lahko nekdo v članici EU na takšen način opral milijardo dolarjev. Nato, da so odpovedale vse kontrolne inštitucije in kot tretje, da ne policija ne tožilstvo nista proti »pralcem denarja« v NLB sprožili nikakršnega preiskovalnega postopka.

Ob vsem tem pa je po njegovih besedah še najbolj osupljivo dejstvo, da se je ta afera tako dolgo skrivala pred javnostjo, čeprav so za pranje iranskega denarja vedeli mnogi. »Šlo je za nekaj sto ljudi, ki so vedeli za to, pa tudi nekaj novinarjev, ampak nihče v sedmih letih ni javno o tem spregovoril niti besede.«

Grims še opozarja, da takšen posel ne gre skozi brez provizije. Po njegovem je v žep nekdo pospravil od 50 do 300 milijonov dolarjev, "s katerimi lahko kupiš medije, zmagaš na volitvah ali obvladuješ celo državo mimo formalnih vzvodov oblasti.«

Podobno oceno je po navedbah Požareporta podal tudi nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe (OVS) Marjan Miklavčič, ki pravi, da provizije pri tovrstnih poslih segajo tudi do 40 in 60 odstotkov.

SMC: vpletena takratna oblast?

Miklavčič je danes vidni član Cerarjeve SMC in prav ta stranka je danes vložila zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskave, katere cilj je »ugotoviti politično odgovornost in vpletenost politike v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma preko NLB v obdobju 2008 – 2011.«

Kot je po poročanju MMC dejala vodja poslanske skupine te stranke Simona Kustec Lipicer, je zanje  predvsem skrb zbujajoč »sum o morebitni neposredni politični vpletenosti tedanje oblasti v te procese.«

Nekoliko bolj zadržani so v stranki SD, kjer se bojijo, da bodo nekateri iz primera NLB delali politično zgodbo.

Domnevno pranje denarja v največji slovenski državni banki bo sicer danes tudi glavna tema oddaje Tarča na TV Slovenija..