Poznavalci politike o možnostih za novo koalicijo ter kdo bi jo sestavljal

Rok Čakš
Vir foto: https://www.storyblocks.com/
POSLUŠAJ ČLANEK

Politični komentatorji in analitiki, ki sodelujejo v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, so za Domovino odgovorili še na nekaj vprašanj v zvezi z aktualno politično krizo in pričakovanji glede njenega razpleta.


Med njimi izrazito prevladuje mnenje, da je za padec vlade Marjana Šarca kriv njen predsednik sam. O tem, ali je Šarec potegnil modro ali nespametno potezo, so mnenja deljena, kot tudi o možnostih bodisi za predčasne volitve bodisi za sestavo nove vlade znotraj obstoječega sklica. 

Vsi se strinjajo, da bi novo koalicijo tvorile stranke SDS, NSi in SMC, večina v njej vidi tudi DeSUS, dobra polovica tudi Jelinčičevo SNS, medtem ko je mnenje, da bi v koalicijsko kombinacijo bila vključena tudi SAB, v manjšini. 

Predsednik SDS, Janez Janša je sicer v ponedeljek popoldne na naslove parlamentarnih strank poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji. Dobili naj bi se  v petek.

Sodelujoči poznavalci politike: Aljuš Pertinač, dr. Žiga Turk, dr. Matevž Tomšič, Luka Lisjak, Igor Vovk, mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Ivan Puc, Marko Pavlišič, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Vasja Jager, Martin Nahtigal, Rok Čakš


Kdo je torej glavni krivec za razpad vlade Marjana Šarca? Med sodelujočimi poznavalci politike skorajda ni dvoma: 11 od 14 krivca vidi v predsedniku vlade Šarcu, eden v Levici, prav tako eden v interesnih lobijih iz ozadja.

Vasja Jager z Mladine pa je izpostavil plenilske interese glede kadrovanja, kjer sta imela nenormalne apetite predvsem SD in SAB, pa lobistično ofenzivo proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, Črnčecove čekistične metode itd.

"Predvsem se je še enkrat več izkazalo pravilo o kratkem roku trajanja vlad, ki jih postavljajo ad hoc projektne stranke brez zgodovinske tradicije in v bitkah preizkušenih programskih izhodišč," še dodaja Jager.

Toda ali je Marjan Šarec z odstopom potegnil modro ali nespametno potezo? Pri tej oceni so sodelujoči analitiki razdeljeni. Polovica jih meni, da je bila Šarčeva poteza modra, trije menijo, da je bila nespametna, štirje pa so ji dodelili nevtralno vrednost.

"Odločitev je pravilna in pravočasna," ocenjuje mag. Sebastjan Jeretič. Po njegovem mnenju se je že začel kazati razpad sistema, v prihodnjih tednih pa bi se rušenje le še pospešeno nadaljevalo. "Z ustrezno potezo se je premier izognil pogubnemu razvoju dogodkov in ohranil perspektivo za dober volilni uspeh, če bo do volitev prišlo v kratkem."

"Marjan Šarec je potegnil modro potezo. Zase," pa pravi politični bloger Sašo Ornik. Kot pravi, lahko Šarec ob visoki javnomnenjski podpori upa, da se mu bo odstop obrestoval. "Toda, mar je s tem naredil uslugo nam državljanom? Ni je. Kakorkoli se bo obrnilo, če bodo predčasne volitve ali če jih ne bo, se zdaj kakšne pol leta nič ne bo premaknilo."

In prav na novo ljudsko glasovanje stavi odhajajoči premier, izpostavlja dr. Miro Haček. "Če teh ne bo, se mu lahko poteza izrazito maščuje."

Po prepričanju dr. Žige Turka Šarcu ni mu ostalo drugega, kot da odstopi, potem pa s pomočjo njemu naklonjenih medijev vzpostavi zgodbo, kako so vsi drugi krivi za slabo koordinacijo dela ministrov, med katerimi so bile razlike. "Glavne očitno med dvema ministroma LMŠ, torej ni šlo za problem šibke Šarčeve stranke; niso ga pokopali SD, Desus, SMC ..." opozarja nekdanji minister. 

Da je skušal rešiti, kar se rešiti da, meni tudi komentator Domovine Martin Nahtigal. "Z mislijo na to, da LIK Marjana Šarca ostane čim manj poškodovan, saj bi se ta isti lik znal še enkrat podati na predsedniške volitve."

Za Marka Pavlišiča pa je to vprašanje o smiselnosti poteze v bistvu nepomembno. "V vsakem primeru bi šla njegova politična pot navzdol. Razlika je le, kako hitro. Ampak konec v neko politično marginalnost je bil neizogiben."

Vasja Jager je po drugi strani prepričan, da je Marjan Šarec na kratek rok gotovo naredil napako. "Že na srednji rok pa je bila to nemara poteza življenja - LMŠ se mora politično prekaliti in tudi ponižati z izkušnjo opozicije, da si pridobi identiteto in prečisti od samega začetka kalni in plitvi kadrovski bazen."

"Marjan Šarec misli, da se svet vrti okoli njega," pa pravi Aljuš Pertinač in dodaja, da bo spoznal, da, na srečo, ni tako.

Kaj se bo zgodilo zdaj in kdo bo sestavil vlado, (če jo seveda bo)


V nadaljevanju nas je zanimalo, kaj sodelujoči poznavalci politike pričakujejo, da se bo zgodilo - bomo dobili novo koalicijo ali se bomo vendarle podali na predčasne volitve?

Tudi o tem so bila mnenja deljena. Sedem jih meni, da je verjetnejša sestava nove koalicije, petim se zdijo bolj verjetne predčasne volitve, dva pa možnosti za eno ali drugo ocenjujeta s 50:50.

Povprečni odstotek možnosti pa se je ustavil v razmerju 49:51 v prid novi koaliciji.
In če bo na mizi predlog nove koalicije, katere kombinacije so najbolj verjetne? Večina je ob tem izpostavila koalicijo SDS+NSi+SMC+DeSuS, k čemur so nekateri prišteli še SNS, drugi pa razne "odpadne" poslance drugih strank.


"SNS bo verjetno podprla po potrebi, SAB pa verjetno vseeno ne bo zbral poguma," meni nekdanji poslanec DL Marko Pavlišič.


Praktično vsi, ki so odgovorili na to vprašanje, so v novo koalicijo postavili SDS, SMC in NSi, deset tudi DeSUs, dobra polovica SNS in slaba polovica "odpadne poslance". Da bo del potencialne nove koalicije SAB, pa menita zgolj dva sodelujoča.



"SMC zna razpasti, Cerar in Moderndorfer v Mordorju nista dobrodošla," karikira Vasja Jager. "Na drugi strani je Polnar tako rekoč že tam, ali mu bo sledil ves DeSUS, je vprašanje," dodaja. Opozarja še, da Pivčeva prihaja iz družine, ki je bila zvesta LDS, vendar menda želi biti za vsako ceno v vladi.


Po oceni Martina Nahtigala pa se sestavi nove vlade očitno najbolj upira NSi, ki se po njegovo obnaša, kot da ne more čez osebne zamere vodstva stranke. "Jasno pa je, da če NSi ne bo stopila v desno vlado in bodo zaradi tega predčasne volitve, ta stranka ne bo dosegla parlamentarnega praga."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Zataknjeni v neuspeli tranziciji
  • 29. 04. 2024
Robert Golob, Tanja Fajon
SD opozarja: Vlada ne rešuje romske problematike
  • 03. 08. 2024

Ekskluzivno za naročnike

Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Brody, 1. svetovna vojna
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
učbeniki, delovni zvezki
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Vse naročniške vsebine