Analitiki: politik meseca je Janez Janša

(vir foto: sds.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
"Uspeh za to vlado je, da preživi," je bila ocena sodelujočih poznavalcev slovenske politike v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov prejšnji mesec. 

A v januarju je Šarčevi vladi spodletelo še pri tem zadnjem "uspehu", zato najnižja ocena delovanja vlade do zdaj sploh ne čudi.

Kot tudi ne, da se je prvič v letu dni naše lestvice uspešnosti politikov na njen vrh zavihtel zmagovalec minulih volitev, Janez Janša. S tem so sodelujoči analitiki pokazali, v čigavih rokah je sedaj politična igra v Sloveniji. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Aljuš Pertinač, dr. Žiga Turk, dr. Matevž Tomšič, Luka Lisjak, Igor Vovk, mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Ivan Puc, Marko Pavlišič, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Vasja Jager, Martin Nahtigal, Rok Čakš








Janez Janša se je znašel tam, kjer se na medijskih lestvicah priljubljenosti politikov praktično nikoli: na vrhu. A tokrat niso ocenjevali običajni volivci, temveč so njegovo sposobnost in spretnost političnega delovanja ocenjevali poznavali politike. Čeprav ni bil odločilni faktor za padec vlade in priložnost, da stvari spet vzame v svoje roke, pa so sodelujoči očitno ocenili, da je to priložnost spretno zagrabil. Ali bo tudi izkoristil vse, kar mu je ponujeno, bomo še videli.

S prav tako zelo visoko oceno prvaku opozicije tesno sledi novinka na sceni osrednjih političnih akterjev, nova predsednica DeSUS-a, Aleksandra Pivec. Visoka uvrstitev priča, kako veliko težo poznavalci pripisujejo zmagi nad prekaljenim političnim mačkom z devetimi življenji, Karlom Erjavcem.

Po manjšem zdrsu kot posledici vloge v aferi Knovs-arbitraža-Lepa N. se na visoko tretje mesto vrača predsednik NSi, Matej Tonin. Ocene so mu najbrž porasle tudi zato, ker se ga omenja kot morebitnega bodočega mandatarja, čeprav je takšen scenarij zelo malo verjeten. Prej bi se, ob morebitni sestavi nove koalicije, Tonin lahko ponovno znašel na mestu predsednika državnega zbora.

Precej visoko so poznavalci politike potisnili tudi Zmaga Jelinčiča, katerega "državotvornost" je pohvalil celo sam bivši premier Marjan Šarec. Vodilni s prejšnjega meseca, Alojz Kovšca, je tokrat nekoliko bolj v ozadju, kot tudi predsednik republike Borut Pahor.

Se pa je iz preloma lestvice med uspešnimi in neuspešnimi politiki tik za prvo deseterico ponovno povzpel Zdravko Počivalšek, kar odraža njegovo ključno vlogo pri sestavljanju morebitne nove parlamentarne večine. V javnem besednem spopadu z Janezom Janšo po oceni analitikov očitno izgublja Ljudmila Novak, ki iz meseca v mesec drsi vse nižje po lestvici. Po impresivnem krstnem vstopu na lestvico je v januarju nekoliko zdrsnila tudi Angelika Mlinar, a je še ujela zgornji del lestvice, kjer se nahajajo politiki s statusom "uspešnih".

"Poleg odstopa premierja je politični dogodek meseca izjemna kongresna zmaga Aleksandre Pivec, ki stranki vrača perspektivo," izpostavlja strokovnjak za politično komuniciranje Sebastjan Jeretič

Po prepričanju Vasje Jagra si pozitivno oceno zasluži Pahor, ker je skoraj brez škandala izpeljal razpis za novega šefa KPK, ki v ostrem nasprotju s predhodnikom daje vtis kredibilnega in resnega človeka.

"Janši je na stara leta uspel veliki met, Toninovo delovanje pa je težko oceniti s trezno glavo - po eni strani je dokončno pogazil zapuščino Ljudmile Novak in iz NSi spet naredil satelit SDS, po drugi pa je stranki s tem po vsem sodeč zagotovil drugo najboljšo izhodiščno pozicijo pri novi delitvi plena," ocenjuje novinar Mladine. 

Jager izpostavlja še, da pokeraš Jelinčič spet z drobižem v žepih sodeluje v velikih igrah, evroposlanka Joveva ni zmogla spraviti skupaj niti izjave ob padcu svojega mecena, za kar upa, da je "kriva samo kakšna viroza." Za Zdravka Počivalška pa pravi, da je "končno stopil iz omare in razkril pravo usmerjenost, ki ne preseneča nikogar."

Po mnenju komentatorja Domovine Martina Nahtigala je Ljudmila Novak s svojimi medijskimi napadi na Janšo iz pozicije evropske poslanke pokazala, da ima nekaj krize identitete, saj govori, kot da je še vedno predsednica stranke. "Obenem pa je še en dokaz več, da zamerljivost v politiki ni dobra dolgoročna popotnica," ocenjuje.

Obenem pa jo Tonin spretno uporablja za ventilacijo protiJanševskih čustev v stranki, medtem, ko izbira novo barvno shemo za pisarno predsednika parlamenta, še dodaja Nahtigal. 







Verjetno ni presenečenje, da se je na prvem mestu neuspešnih politikov meseca znašel zamenjani predsednik DeSUS-a, Karel Erjavec. Poznavalci politike so ga enotno ocenili kot "zelo neuspešnega".

Z drugo najnižjo oceno mu tradicionalno sledi Miro Cerar, nato pa že politiki, katerih uspešnost delovanja je bila pred meseci ocenjena mnogo bolje, a je sčasoma padala. Denimo Aleš Šabeder in Andrej Bertoncelj z največjim padcem meseca, ter seveda odstopljeni predsednik Marjan Šarec.

Pred letom dni je bil spodnji del lestvice, kjer se nahajajo najmanj uspešni politiki, precej rdeč, sedaj pa prevladujejo modro-vijolični odtenki politikov vseh treh levoliberalnih strank.

Med njimi sicer še vedno najdemo tradicionalno slabo ocenjenega Jerneja Pikala, pa Dejana Židana, Miho Kordiša, Tanjo Fajon in ostale.

Kot pravi Martin Nahtigal, je Marjan Šarec z odstopom prekinil spremljanje "bolnika na Gregorčičevi", ki ni imel ničesar več skupnega razen zakulisnega boja za pozicije in smelih obljub. "Šarec je ujel zadnji vlak, s katerega pa ga je očitno porinil kolektiv koalicije, ki si ne želi na volitve. Kakor je delil udarce, jih sedaj prejema," ugotavlja komentator Domovine in dodaja, da vse skupaj izgleda, kot da je doživel Marčeve Ide v svoji polnosti.

Po besedah Sebastjana Jeretiča je odstop premiera presekal agonijo, saj je bilo jasno, da pretekla politična kompozicija na večini resorjev ni sposobna niti voditi tekočih poslov, kaj šele pripraviti predloge resnejših zakonskih sprememb.

Kot pravi Vasja Jager, se je Levica po nepotrebnem izkazala za pobalinsko v resnem trenutku. "Nekdanji minister Bertoncelj je potrdil šepetanja po hodnikih o karakterni nestabilnosti, vendar mu konec koncev nihče ne more zameriti, da ni želel podpisati bianco čeka za dobro mišljen, a slabo premišljen vladni predlog o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja," nadaljuje Jager. Za zdravstvenega ministra Šabedra pa pravi, da se je izkazal za to, kar se je pravzaprav od začetka sumilo o njem; da gre za nenačelnega oportunista, ki čaka na Marjanove ide.

"Črnčec se je znašel v trenutku resnice," še dodaja novinar Mladine. 

Padec vlade seveda kaže na neuspešno delo vseh koalicijskih politikov, generalizira Marko Pavlišič. Kot pravi, so povzročili politično nestabilnost, ki je sicer dobra osnova, da se postavijo trdnejši temelji.

Da je predsednik vlade v ponedeljek priznal, da je zafrknil na celi črti, pa meni voditelj oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač

Ocena vlade pričakovano najnižja do sedaj


"Vlada je bila v minulem mesecu neuspešna, saj je navsezadnje odstopil predsednik te iste vlade in s tem tudi celotna vlada; poleg tega pa vladi ni uspelo v enem redkih projektov, za katerimi je stala, tj. ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," zelo nizko povprečno oceno delovanja vlade povzema profesor s FDV, dr. Miro Haček. Opozarja, da ne samo, da predlog v DZ ni dobil podpore, ampak je "odnesel" tudi finančnega ministra in nazadnje tudi samega predsednika vlade.

"Nemogoče je vladi, ki je pred polovico mandata razpadla, dati dobro oceno," meni tudi avtor enega najbolj prepoznavnih političnih blogov pri nas, Sašo Ornik. "Potegniti je treba črto pod vse njeno delo in ne moremo mimo zaključka, da se veliko ni premaknilo," dodaja.

Po njegovo bi morali postaviti temelje za našo prihodnost, a do tistih prepotrebnih korakov na številnih področjih nikoli ni zares prišlo, le tu in tam je bil kakšen korak v pravo smer.

"Zdravstvo ni sanirano, obrambni sistem je še vedno šibek, razen izražene želje Marjana Šarca, ni bilo nič storjeno v smer začetka dolgotrajnega procesa, ki bi nas lahko pripeljal do izgradnje dodatne jedrske elektrarne."

Kot karikira ekonomist dr. Matej Lahovnik, je oceno dela vlade podal kar premier Šarec sam, s tem, ko je torpediral lastno vlado, ker je očitno ocenil, da gre za nasedli projekt.

"Cinično bi lahko zapisali, da je vlada odlično odstopila," podobno s kančkom šaljivosti razmišlja Mako Pavlišič.  

Tudi dr. Žiga Turk izpostavlja, da če vlada pade, verjetno ocena ne more biti drugačna kot nezadostno. "Čeprav je seveda vsaka stvar za kaj dobra," še dodaja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike