Poznavalci politike: kaj bi pomenile predčasne volitve, komu bi ustrezale in ali se naj Počivalšek vrne v parlament

Rok Čakš
Osnovna foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenska politika je v svojevrstnem pat položaju, saj nobena politična stranka v parlamentu ta čas nima absolutne večine 46 glasov. Vladajoča koalicija sicer lahko večino svojih projektov zvozi tudi z navadno večino, a to zahteva mnogo naporov, usklajevanja in negotovih izidov glasovanj v državnem zboru.


Nekateri v tej situaciji omenjajo predčasne volitve, že teden dni pa je na mizi tudi vrnitev ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v državni zbor. 

O teh stvareh smo ob našem rednem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti slovenskih politikov povprašali tudi sodelujoče poznavalce slovenske politike.

 

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, Marko Pavlišič, Ivan Puc, dr. Miro Haček, Alen Salihović, Igor Vovk, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš




Najprej smo naše redne goste povprašali, kaj je po njihovi oceni za Slovenijo bolje - da vladna koalicija nadaljuje mandat ali da se podamo na predčasne volitve.

Večina je bila jasna, da je nadaljevanje mandata za državo boljša opcija.

Kar nekaj analitikov je poudarilo, da volitve verjetno ne bi česa bistvenega spremenile:

"Nove volitve verjetno ne bi resno spremenile nič, bi pa dobili vsaj 4 mesece, kjer bi bilo vse skupaj še bolj podvrženo populizmu, všečnim rešitvam in polikantskim manipulacijam," meni Marko Pavlišič.

Tudi Alen Salihović z Radia Ognjišče izraža bojazen, da predčasne volitve, glede na aktualno stanje političnih strank in epidemijo, ki še kar traja, ne bodo prinesle nič novega. "Dobili bi pred oziroma v začetku predsedovanja »pat« pozicijo, ki v tem trenutku ne bi koristila nikomur, še najmanj pa državljanom. Menim, da se bo v primeru predčasnih volitev nadaljevala politika vnaprejšnjega izključevanja, pripravljenosti za dialog bo zgolj toliko, da se menja oblast."

Tudi Tino Mamić meni, da je za državo in zdravje vsekakor bolje, če ne bo predčasnih volitev. "Za največji vladni stranki pa bi bile takojšnje volitve prejkone koristne," dodaja. 

Da obstaja nevarnost, da ne bi nič rešile, izpostavlja tudi dr. Matevž Tomšič: "Nobenega jamstva ni, da bi predčasne volitve prinesle razplet trenutnega pat položaja. Prav mogoče je, da bi bilo po njih ponovno zelo težko sestaviti stabilno vlado."

Tudi Sebastjan Jeretič meni, da je v tem trenutku še vedno bolj pomembna stabilnost, saj bi volilna kampanja za nekaj mesecev zmanjšala operativnost vseh sistemov, ki so zaradi epidemije in gospodarske krize že itak na robu.

Podobno Aljuš Pertinač: "Volitve je bolje izpeljati po, upajmo, koncu epidemije in koncu predsedovanja EU."

Vodja skupine ekonomskih strokovnjakov, ki svetujejo vladi glede gospodarskih ukrepov, dr. Matej Lahovnik, poudarja, da Slovenija v tej krizi po precepljenosti in gospodarski odpornosti spada med uspešnejše v EU, zato ni razloga, da vlada ne bi nadaljevala z delom.

Bojan Požar pa bi rekel takole: "Za državo je vsekakor bolje, da vladna koalicija nadaljuje mandat, kot novinar in lastnik medija pa si vedno želim predčasnih volitev."

Luka Lisjak ima tretjo rešitev: "Za Slovenijo bi bila najboljša tehnična vlada do volitev po koncu predsedovanja svetu EU." A, kot dodaja, "žal velikih možnosti za to ne vidim."

Komu bi ustrezale?


Če pa bi se predčasne volitve resno znašle v igri, kateri od političnih strank bi dejansko ustrezale? Sodelujoči so odgovarjali s 5-stopenjsko lestvico od "sploh ne bi ustrezale" do "zelo bi ustrezale", s sredinsko opcijo "niti-niti".

Največ sogovornikov meni, da v prvi vrsti Levici. Ustrezale bi tudi LMŠ-ju, SD-ju in SDS-s.

Nova Slovenija in gibanje Povežimo Slovenijo sta se znašli na nevtralnem povprečju. Druge stranke pa pod njim. Najmanj bi volitve po mnenju poznavalcev pričakovano ustrezale DeSUS-u in SMC-ju.



"Edina stranka, še bolje, edini politik, ki si (morda) res želi predčasne volitve, je LMŠ oziroma Marjan Šarec. Ker je naivno neumno prepričan, da bi tako preprečil Gregorju Golobiču, da z novo levosredinsko stranko pokoplje LMŠ," zatrjuje Bojan Požar. Toda, kot poudarja, je to vsaj dvakrat naivno: prvič zato, ker bo Golobič takšno stranko tudi v primeru predčasnih volitev vsekakor naredil (spomnimo, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo so sestavili zgolj v nekaj tednih), in drugič, ker je zgodba LMŠ tako ali tako že zapečatena.

Kot pravi Požar, lahko Golobičevo omrežje Šarčevo stranko razstavi, s poslansko skupino vred, v dobrih dveh tednih.

"Janševi SDS pa se zdaj nikakor ne mudi na volitve. Čeprav so na volitve verjetno vedno pripravljeni, bistveno bolj kot vse druge politične stranke, je danes za Janšo, vsaj v zadnjem letu dni, še najmanj primeren čas za nove volitve."

"Predčasne volitve so za vse politične stranke, razen Levice, veliko tveganje," ocenjuje politični bloger Sašo Ornik. Levica je po njegovem edina, ki ima malodane zagotovljen delež, s katerim bo lahko pri sestavljanju levosredinske koalicije izsilila koncesije.

"SD in LMŠ sta v dvoboju za prevlado na levem polu in daleč od tega smo, da bi vedeli, kdo bo zmagovalec, na koncu koncev pa se lahko pojavi zopet nova instant stranka in jima pokvari načrte." 

Kot še pravi Ornik, bo SDS na volitvah vsekakor slavila, a to je nepomembno, ker ji grozi, da bo ostala brez dovolj potencialnih partnerjev, da sestavi koalicijo. "NSI ne uspe narediti preboja, torej vse sloni na kakšni novi stranki, ki bi lahko pobrala ravno dovolj podpore za preboj v parlament."

Dr. Matej Lahovnik izpostavlja, da imata SDS in NSi tradicionalno volilno bazo, tako, da volitve prej ali kasneje pri njiju ne igrajo vloge. "Najmanj so predčasne volitve trenutno v interesu SMC in DeSUS, ker stranki potrebujeta čas za konsolidacijo, najbolj pa so predčasne volitve v interesu SD in LMŠ. To pa zato, ker bodo sicer botri iz ozadja spet ustvarili "stranko novih obrazov", ki bo močno posegla prav med volivce SD, LMŠ in SAB."

Nekdanji poslanec LDS in minister Zaresa meni, da če bodo redne volitve maja ali junija naslednje leto, bomo na levici naslednjo pomlad spet gledali ustvarjanje nove stranke novih obrazov po principu "stare finte, novi osli", v LMŠ in SAB pa bodo nekateri v stiski kam prestopiti oz. kako se reciklirati, medtem ko bi takšna nova stranka novih obrazov Socialne demokrate spet limitirala na 10 %. "SD in LMŠ bodo na naslednjih volitvah z novo stranko novih obrazov potopili prav tisti akterji v ozadju, ki so jih porinili v Kul," še dodaja izkušeni politik in ekonomist.

Tino Mamić poudarja, da se glede predčasnih volitev ne da napovedati razpleta, ker pred volitvami nastopi izjemno agresivna kampanja, ki vedno pomaga levici.

Dr. Matevž Tomšič ima opombo glede SMC: "Zanjo bi bila v primeru predčasnih volitev edina rešitev za obstanek na političnem zemljevidu v vključitvi v koalicijo Povežimo Slovenijo."

"Volitve ne bi ustrezale državi. In seveda volitve ne bi ustrezale obstoječi koaliciji, ki vendarle ima oblast - vrabca v roki," pa je prepričan dr. Žiga Turk.

Vrnitev Počivalška v državni zbor smiselna?


Tudi dober teden dni po neuspehu vladne koalicije, da v parlamentu zamenja predsednika državnega zbora, še ni jasno, ali bodo ponovno poskusili tako, da se v poslanske klopi z ministrskega mesta vrne Zdravko Počivalšek, s tem pobere en glas SD-ju (njegov nadomestni poslanec je Gregor Židan) ter prinese dodaten trden glas vladni koaliciji.

Počivalšek se glede tega ni razjasnil niti v današnjem tvitu:

Bi bila vrnitev za vladno koalicijo smiselna? Za kako težko odločitev gre, priča tudi razdeljenost sodelujočih političnih analitikov glede tega vprašanja praktično na pol.

Profesor politologije s FDV dr. Miro Haček je med tistimi, ki menijo, da bi vladni koaliciji to bolj koristilo kot ne : "Vrnitev ZP za predsednika DZ bi bila najbolj smiselna poteza v tem trenutku, saj bi v eni potezi rešila tako razmerja znotraj koalicije (NSi bi seveda dobil izpraznjeno ministrstvo, morda pa še kakšno, ki ga je doslej pokrivala SMC), konsolidirala bi se tako stranka kot tudi poslanska skupina SMC kot tudi vprašanje večine v DZ."

Alen Salihović meni, da bi bila vrnitev Zdravka Počivalška v DZ smiselna zgolj v primeru, da bi to zagotovilo trdnost koalicije do rednih volitev, da mirno izpelje tudi predsedovanje Svetu EU, sicer pa bi šlo za manever, ki bi koristil kratek čas, denimo pri menjavi predsednika DZ.

"Trdnost koalicije v parlamentu je ključna. Počivalšek bi s tem pokazal, da mu je stranka pomembnejša od položaja, hkrati pa bi se lahko posvetil obnovi stranke, ki je daleč pod parlamentarnim pragom," pozitivno na to rešitev gleda tudi Tino Mamić. 

Benefite tega vidi tudi dr. Matevž Tomšič: "Z vidika koalicijskih razmerij, pa tudi statusa Zdravka Počivalška kot predsednika ene od koalicijskih strank bi bilo optimalno, da bi on postal novi predsednik DZ, Novi Sloveniji pa bi pripadlo kakšno dodatno ministrsko mesto."

Kot tudi Bojan Požar: "Ker bi Počivalškova vrnitev v državni zbor znova vzpostavila bolj stabilno razmerje moči v korist vladne koalicije. Številke so namreč neusmiljene, na politični sceni na koncu namreč štejejo izključno glasovi."

Zunanji svetovalec ministra Počivalška Sebastjan Jeretič je  previdnejši in vidi obe plati medalje: "Poleg stabilnosti koalicijske večine je pomembno tehtati tudi pogled gospodarstva, ki v njem vidi svojega reprezentanta v politiki in želi nadaljevati dobro zastavljeno delo v tem resorju."

Tudi dr. Žiga Turk vidi pasti takšne odločitve: "Po večtedenskem prerivanju še kdo odreče podporo koaliciji in smo na istem."

Aljuš Pertinač izpostavlja, da je Počivalšek "tipičen operativec, zanima ga izvršilna veja oblasti in točno določen resor. Je hkrati eden redkih ministrov, ki vsaj deloma lahko parira predsedniku vlade. Izgubiti ga bi bilo za vlado slabo."

Luka Lisjak pa pravi, da bi poteza bila smiselna s stališča koalicije, zelo slaba pa s stališča Počivalškovih interesov.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Pohod za življenje, 2024, splav, otroci
Ljubljano preplavila sporočila veselja do življenja: »Mi nismo samo skupek celic; smo ljudje«
  • 05. 10. 2024
Pogled psihoterapevta: Je razmejitev med kliničnimi in navadnimi psihoterapevti primerna?
  • 05. 10. 2024
Kateri vojaki bodo zdravljeni na 50-ih »vojaških« posteljah v bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani?
  • 05. 10. 2024