»Pozdravljen bod', ko v hišo prideš in Bog s teboj, ko spet odideš!«

Ko dobimo kakšen pomemben obisk, se ponavadi potrudimo, da bi vse bilo popolno.

Pospravimo in očistimo stanovanje ter poskrbimo, da bi se obiskovalci pri nas počutili kar najbolje.

Verjetno je podobno razmišljala tudi Marta, ko je v svojo hišo sprejela Jezusa. Prav gotovo ji je veliko skrbi naredila postrežba.

Lahko si predstavljamo, da je bila precej nevoljna, ko je videla kako njena sestra Marija sedi skupaj z Jezusom in ga posluša, vsa postrežba in skrb za to, da bi se Jezus počutil čim bolje, pa je ostala njej.

Očitno jo je to tako motilo, morda že celo ujezilo, da je kar pred Jezusom rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila samo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« (Lk 10,40b).

Jezusov odziv je presenetljiv. Morda bi pričakovali, da bi vljudno prikimal, a on ji reče: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala boljši del, ki ji ne bo odvzet.« (Lk 10,41b-42).

Tako Jezus pokaže na to, kar je bistveno! Seveda je prav, da je sprejet z vsem možnim gostoljubjem, vendar je veliko bolj pomembno to, kar Jezus uči. Njegove besede so besede Božjega Sina, so besede, ki prinašajo odrešenje. Lepo vedenje in gostoljubje sta na mestu, a še bolj na mestu je poslušanje Jezusovega nauka.

Lepo vedenje in gostoljubje sta na mestu, a še bolj na mestu je poslušanje Jezusovega nauka.

Marta nam je zgled gostoljubnosti. Vsaka gostoljubnost prinese tudi obveze in bolj kot odpreti vrata svojega doma, se moramo truditi, da gostu odpremo vrata svojega srca. Potem se bo gost res čutil sprejetega.

Ko je ob sprejemu človeku toplo pri srcu

V več domovih sem že videl napis »Pozdravljen bod', ko v hišo prideš in Bog s teboj, ko spet odideš!«. Ob takšnem sprejemu je človeku vedno lepo, še prav posebej, če čutimo, da se te besede uresničujejo.

Zgled Marte nam je tako vabilo, da bi tudi mi vedno bili gostoljubni in bi v svoje domove radi sprejemali vse. Tako veljake in tiste, ki nam veliko pomenijo, kakor tudi revne, uboge in tiste, ki po merilih naše družbe zasedajo zadnja mesta. Predvsem v teh slednjih med nas prihaja sam Jezus.

Kako Ga sprejmemo mi?

V sklepnem blagoslovu poročnega obreda duhovnik blagoslavlja novoporočenca z besedami: »Bodita priči Božje ljubezni v svetu, izkazujta dobrote žalostnim in revnim, da vaju bodo nekoč hvaležno sprejeli v svojo družbo v nebeškem kraljestvu.«

Tudi te besede nas opozarjajo na ljubezen do bližnjega in nas vabijo h gostoljubju. Hkrati pa nam dajejo obljubo, da bomo za dobroto do revnih poplačani v nebesih.

Če nam je Marta zgled osebe, ki se trudi poskrbeti za telesno hrano, je Marija tista, ki hrepeni po duhovni hrani, po Jezusovi besedi.

Jezus sam pravi, da si je Marija izvolila boljši del. S tem nas vabi, da bi ga tudi mi sprejeli s poslušanjem in takšno vdanostjo, kot je to storila Marija.

Marija je tako zavzeto prisluhnila Jezusu, da je čisto pozabila na postrežbo. Po njenem vzoru mu tudi mi tako prisluhnimo.

Naj nam bo vsako srečanje z Jezusom bolj pomembno kot druge stvari. Izkoristimo čas z Njim, kakor ga je izkoristila Marija in se veselimo, da Gospod želi priti tudi v naš dom, v naše srce!