Povezovanje svetu prinaša blaginjo, tudi Slovenija med zmagovalkami globalizacije

Danes si svet brez globalizacije težko predstavljamo. O globalizaciji se veliko govori, opozarja se na njene pozitivne in negativne plati. Ob enem pa se vedno več  govori tudi o uvajanju carin in zapiranju skupnega trga.

Najnovejše poročilo o globalizaciji za leto 2018, ki primerja podatke o BDP 42 svetovnih držav od leta 1990 do 2016, jasno sporoča, da globalizacija prinaša blagostanje v družbo. Pri tem so največje zmagovalke globalizacije industrializirane države. 

V poročilu, ki ga je pripravil nemški raziskovalni center Bertelsmann Stiftung, je absolutna zmagovalka globalizacije Švica, na zadnjem mestu pa je Indija. Slovenija je pristala na devetem mestu, kar jo uvršča v sam vrh držav, ki so z globalizacijo največ pridobile.

Svetovno povezovanje državam prinaša blaginjo na ekonomskem, političnem in socialnem področju. Globalizacija izboljšuje kakovost življenja, protekcionistična politika pa predstavlja oviro napredku. Irska in Nizozemska sta, glede na indeks globalizacije, najbolj globalizirani državi, Indija in Kitajska pa sta zaradi poznejšega odpiranja svetovnim trgom na dnu lestvice.

Globalizacijo je najbolje unovčila Švica, napredovala tudi Slovenija

Na splošno so evropske države bolj globalizirane od drugih, saj prva mesta zasedajo: Irska, Nizozemska in Belgija. Prvo neevropsko državo na seznamu najdemo Kanado na 11. mestu, sledi Avstralija na 21. mestu. Združene države Amerike so na 28. mestu, na repu lestvice pa so Brazilija, Argentina in Indija.



Če stopnjo globalizacije primerjamo z ekonomsko rastjo in vplivom, ki ga je imela globalizacija nanjo, pa dobimo absolutno zmagovalko: Švico. Sledijo ji Japonska, Finska in Irska. Slovenija je na 9. mestu.

Rast BDP, ki ga je od leta 1990 do 2016 bila deležna Švica, lahko v višini 1,910€ letno pripišemo učinkom globalizacije. V primerjavi z Indijo, ki se je znašla na zadnjem mestu, kjer je ta rast zgolj 20€ letno. Glavni razlog za tako nizko rast je predvsem v poznejšem povezovanju teh držav s svetovnimi trgi v primerjavi z drugimi, razvitimi državami, ki so globalno povezane že dlje časa.

Od leta 1990 do 2016 se je BDP na prebivalca v Sloveniji dvignil za 5,290€, od tega lahko 1,480€ rasti pripišemo globalizaciji. Zaradi globalizacije se je močno povečala tudi kupna moč, kar nas uvršča na drugo mesto, takoj za Švico. Največ smo od globalizacije pridobili med leti 1990 do 2004, ko se je slovenski trg odpiral v Evropo in svet. Po letu 2004 in vstopu v skupni trg Evropske unije, pa so se koristi od globalnega trga za Slovenijo umirile.

Kako lahko globalizacijo še bolje unovčimo?

Raziskava je pokazala, da so pozitivne posledice globalizacije skoncentrirane v posameznih razvitih državah, medtem ko so pozitivni učinki v državah razvoja bistveno manjši. Razkorak, ki ga države v razvoju s težavo dohajajo, je v največji meri posledica boljšega izhodišča, ki so ga razvite države imela na začetku 90. let.

Učinke globalizacije je po mnenju avtorjev raziskave potrebno razdeliti med vse države, ki v njej sodelujejo. To pa je mogoče le s spodbujanjem skupnih pravil trgovanja, ki so enaka za vse in ne ščitijo najmočnejših akterjev na trgu. Prav tako je potrebno spodbujati odpiranje trgov v razvijajočih državah in zmanjševati subvencije v industrializiranih državah. Ni pa problematična samo porazdelitev med državami, ampak tudi razdelitev znotraj držav, kjer je smiselno koristi globalizacije, ki so ponekod zelo velike, razdeliti med vse prebivalce.