Poti in stranpoti Svetega sedeža

»Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« (Mt 16,18) Z dolžnim spoštovanjem do papeža Frančiška se smemo vprašati, ali je 266. naslednik na prestolu apostola Petra bolj podoben skali ali gnetljivi ilovici.  

Dobrodušni papež z najboljšimi nameni za dobrobit človeštva in z okrožnico Vsi bratje (Fratelli tutti) sprejema v avdienco kogarkoli, ki pride mimo oziroma ga podtaknejo vatikanski uradniki. Tudi posebneža, legendarnega maratonskega plavalca Martina Strela, tudi slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, tudi nekdanjega palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, če se omejimo le na tri osebe, sprejete v avdienco v letošnjem novembru in decembru. 

Drugi obisk naše predsednice 

Slovensko javnost je presenetila delno prikrita (?) novica, da je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar že drugič na obisku pri papežu. Zakaj je bil njen obisk slabo medijsko pokrit? Odgovora sta vsaj dva. Prvi vzrok je potreba po zmanjšanju vznemirjanja pri volivcih, sovražnih do Katoliške cerkve. Drugi odgovor, ki je manj verjeten, je ta, da se je premalo pridni Nataši Pirc Musar sredi mandata zgodil Pahor. Saj še pomnimo, kako so mediji molčali o njegovem delu. Domnevo lahko podkrepimo z neverjetno medijsko onanijo nekaj dni kasneje, ko sta naša punca in fant v Parizu iz zasede skočila pred Trumpa.  

Predsednica republike je v Vatikanu dajala vtis spokornice, vdove v črnini. Ima se za kaj pokoriti. Kot ateistična botra je navdihnila škofa Štumpfa, da je ukinil birmanske botre. Ni preprečila blagoslova ob odpiranju nove kamniške šole Frana Albrehta, kamor je bila povabljena kot nekdanja učenka, s čimer je prevarala svoje botre. Vsi drugi grehi naj ostanejo predmet spovedne molčečnosti. Na avdienci je bila slamnata vdova, ker je moža in plačanega spremljevalca pustila doma. Tokrat deške frizure ni pokrila s hidžabom, ampak s tančico, za Dražgoše pa si bo verjetno omislila titovko.  

Kaj pa vsebina pogovora s svetim očetom? Premlevanje ene, vedno prikladne teme o miru v svetu, vojnih žariščih in s tem povezane precenjene vloge (še vedno neuvrščene?) Slovenije. O vremenu se bojda ni bilo treba pogovarjati, ker je predsednica kramljala o papeževem obisku v Trstu in vključitvi Slovencev in slovenščine v takratno bogoslužno slovesnost. O, mila preproščina in slovenska pritlikavost. Kaj pa je imel papež opraviti s potekom slovesnosti in vključevanjem slovenskih vernikov pri maši? Mimogrede naj osvežimo spomin, da je predsednica, naturščik v politiki, oktobra 2023 v Trstu pred zbrano slovensko mladino izustila: »Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite.« O (ne)upoštevanju slovenščine naj se predsednica pogovarja v palači Kvirinal ali pa v Ljubljani, Kranju in drugih polslovenskih mestih, papeža pa naj s tem ne utruja. Tudi na slovenska vseučilišča, od koder izganjajo slovenščino, naj ne pozabi. 

Kaj pa protokolarna darila? Končno slovenska gospodinja k papežu ni prišla s potico. Napako, ki to ni bila, so jadrno popravili na slovenskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu. Papežu so za 88. rojstni dan darovali kakopak potico. Kako pretanjen občutek imajo za izbiro daril! Še dobro, da ima papež odprto dlan za brezdomce in se mu potice ne pokvarijo. 

Skrajni čas je že, da slovenskim politikom postane glavna skrb sožitje in blaginja Slovencev, ne pa lizunska romanja na fototermine v Vatikan. In pa seveda trezna ocena o peresno lahki teži Slovenije na diplomatskem parketu, kjer nima ne strategije ne načelnosti. 

Predsednica republike je v Vatikanu dajala vtis spokornice, vdove v črnini. Ima se za kaj pokoriti. 

Mahmud Abas in palestinske jaslice 

Papež je sprejel Mahmuda Abasa, ki je in ni predsednik neobstoječe države Palestine. To je tisti skorumpirani politik, ki je na nek način soodgovoren za katastrofalno stanje Palestincev in totalno vojno. Zelo poenostavljeno lahko rečemo: veliko je pripomogel, da so se Palestinci sprli med seboj in da je v Gazi prišel na oblast teroristični Hamas. Od tod do 7. oktobra ni bilo daleč. Z Iranom in asistenco OZN ter Evropske unije, se ve. Abas pa je še naprej z vsakršno mednarodno pomočjo udobno živel in še živi v Ramali na Zahodnem bregu. Tam si brez volitev v nedogled podaljšuje svoj status. Papežev sogovornik je bil zgolj Arabec z dobrimi, predvsem pa slabimi lastnostmi, nikakor državnik. 

Tema pogovora je bila seveda vojna, papeževo sočutje s trpečimi in prizadevanje za mir. Papež in njegovi svetovalci bi morali vedeti, da bo mir z Abasom račun brez krčmarja. 

V času Abasovega obiska je v Vatikanu nastal velik škandal. Palestinci so z uspešnim mreženjem dobili priložnost, da so postavili jaslice v sprejemni dvorani Pavla VI. (https://www.druzina.si/clanek/palestinski-predsednik-abas-pri-papezu-zaplet-glede-jaslic) Neverjetna provokacija: Jezuščku so postlali z arabsko ruto (kefijo), simbolom arabskega upora v Sveti deželi. Na uradnih slikah iz Vatikana lahko vidimo, kako papež meditira pred temi jaslicami, kar je velik diplomatski spodrsljaj. Zaradi upravičenega negodovanja prenekaterega obiskovalca in odločnega protesta rimskega rabina so Novorojenega umaknili in zdaj je v vatikanskih jaslicah moderna družina brez otroka. Bodo do božiča v Rimu in okolici ali v glavah odgovornih za škandal našli kaj slame in postlali Jezuščku?  

Papež in njegovi svetovalci bi morali vedeti, da bo mir z Abasom račun brez krčmarja. 

Apostolski nuncij v Sloveniji 

Ekscelenca apostolski nuncij škof Jean-Marie Antoine Joseph Speich ima v Ljubljani precej podoben položaj kot Abas v Ramali – mandat za nedoločen čas. Marca 2025 bo že šest let, odkar je bil imenovan za apostolskega nuncija v Sloveniji, in nič ne kaže, da bomo v kratkem dobili njegovega naslednika. Običajno je veleposlanik oziroma nuncij imenovan za štiri leta, v Sloveniji pa je ali pozabljen ali pospravljen do svoje skorajšnje upokojitve. Morda pa mu je Sveti sedež dal neuradni podaljšek do dne, ko se bo vendarle naučil kakšno slovensko besedo. Doslej mu, vzvišenemu alzaškemu plemiču, to še ni uspelo. Aktivno govori francosko, alzaško, nemško, italijansko, angleško in špansko, pasivno pa tudi portugalsko, flamsko ter latinsko in grško (Wikipedija). Težava ne tiči v nenadarjenosti za jezike, ampak nekje drugje. 

Apostolski nuncij poldrugi mandat šahira z našimi škofi. Ustvaril je napetosti in nejevoljo med njimi. Upokojene ordinarije je zbrcal iz škofovske konference. Zanemarja stike z metropolitoma, še več, nadškofa Zoreta je mimo svojih pristojnosti poskušal izgnati v Beograd. V ospredje potiska mlajše škofe in za trojico njemu ljubih je utrl pot na posebno avdienco pri papežu. Na mesto predsednika Slovenske škofovske konference je »izvolil« komaj dobro imenovanega in neizkušenega novomeškega škofa Sajeta. Pika na i je premestitev škofa Štumpfa v Koper. Papež se z delovanjem msgr. Speicha strinja ali pa vsaj gleda proč. In rezultat kadrovskih hokuspokusov, maševanja po slovenskih župnijah in nenazadnje pogovora v Škrabčevi domačiji? Težko vprašanje, kajti stvari gredo s slabega na slabše v »francoski koloniji«, kot Republiko Slovenijo doživlja apostolski nuncij ali pa vsaj daje tak vtis. 

Zapis naj ne bo sam sebi namen, zato je treba za konec zapisati oziroma vprašati še nekaj. Kdaj bo prišel na dnevni red nedokončani sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem ter spoštovanje tega, kar v dosedanjem sporazumu že piše? Kdaj bo vojaški vikariat postal vojaška škofija po vzoru članic Nata in celo Bosne? To so vprašanja, ki naj jih rešuje apostolski nuncij. Misijonarjenja po župnijah in manipuliranja s škofi, ki jih je, kakorkoli že obračamo, v Sloveniji več kot kaplanov, naj se vzdrži. Apostolski nuncij naj bi bil diplomat, ne pa »kapo« krajevne Cerkve.  

Apostolski nuncij naj bi bil diplomat, ne pa »kapo« krajevne Cerkve.