Poslanci o dvomih glede izobrazbe sodnikov, javnost o poročilu o vladavini prava in obisku Škete

Že kar nekaj časa je jasno, da je tudi pravosodje postalo bojišče, kjer se močno tolčeta oba slovenska politična pola. V državnem zboru je danes potekala seja odbora za pravosodje, na kateri so poslanci opozicije obstruirali debato o čudnem odzivu vrhovnega sodišča na medijska vprašanja in dvome glede diplome vrhovnega sodnika Masleše. Poslanci koalicije pa so sprejeli sklep, ki Sodni svet in predsednika Vrhovnega sodišča poziva k analizi izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat za sodnike s pravosodnim izpitom iz bivše države.

Prav tako je danes za kar nekaj odzivov poskrbel domnevni strankarski pečat na poročilu o vladavini prava v Sloveniji. Na drugi strani je veliko odzivov na desni sprožilo srečanje državnega tožilca Draga Škete z evropsko generalno tožilko. Tej je namreč Šketa poročal o SNS-ovem predlogu spremembe  kazenskega zakonika, za katero že vnaprej obstaja dvom, da bo sprejeta, saj je ne podpirata ne opozicija, ne del koalicije.

Opozicija ni želela razpravljati o dvomih glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje sodniške funkcije nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča

Poslanci levice so na omenjeni seji namreč na začetku točke o odzivu vrhovnega sodišča od predsedujočega želeli, da umakne točko iz dnevnega reda, saj da je Masleša že dokazal, da z njegovo diplomo ni nič narobe. Predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin pa tega ni upošteval, saj se je s predlagateljem strinjal, da je tema pomembna predvsem iz konteksta, da se razvije debata o komuniciranju vrhovnega sodišča z javnostjo.

»Zastavlja se vprašanje, zakaj je v tem primeru dvom glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnika v javnosti obstajal tako dolgo. Tako dolgo obdobje negotovosti pri razmeroma enostavnem problemu, ki bi ga bilo mogoče razrešiti veliko hitreje, odpira tudi pomembno vprašanje o ustreznosti sistemske ureditve za postopanje pri razreševanju tovrstnih zadev. Očitno ni mogoče računati zgolj na pripravljenost sodnika ali drugega funkcionarja, da bo vprašanja razčistil sam, kolikor hitro je to le mogoče. Postavlja se vprašanje, ali so postopki, pristojnosti ter dolžnosti organov ustrezno urejene ter ali je mogoče pripraviti in sprejeti zakonske ali druge spremembe, ki bi to ureditev izboljšale,« je v razpravi dejal poslanec NSi Blaž Pavlin.

Poslanki LMŠ in SAB pa sta nato sejo obstruirali.

In pravnici Kociper(SAB) in Hefrle(LMŠ) na seji Komisije za pravosodje namesto z argumenti in dokazi, v obrambo anomalij v pravosodju in na tožilstvu takoj udarita s KUL politikantskimi floskulamimi in diskreditacijo predlagatelja.
Pravnici v posmeh pravu.

— Le Brane (@brane80108700) January 28, 2022

»Medtem ko predsednik Sodnega sveta ocenjuje razpravo na Odboru za pravosodje kot večplastno, kompleksno in koristno, v stranki LMŠ sejo obstruirajo, saj za njih poslanci, minister za pravosodje, predsednik Sodnega sveta in vrhovni sodnik niso primerni za to razpravo,« je potezo opozicije na tviterju komentiral poslanec SDS Jure Ferjan.

Tole pa se je na seji spraševal njegov strankarski kolega Franc Breznik.

https://twitter.com/strankaSDS/status/1487053042109358080

Odbor za analizo izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat za sodnike s pravosodnim izpitom iz nekdanje SFRJ

Odbor za pravosodje je nato le poslušal razprave gostov, med njimi predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, ministra za pravosodje Marjana Dikavčiča in vrhovnega sodnika Jana Zobca, ter na koncu sprejel nekaj sklepov, v katerih poziva Sodni svet kot predlagatelja izvolitve kandidatov na prosta sodniška mesta, da skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v luči zagotavljanja ustavnega načela pravne države in posledično ugleda sodstva v javnosti opravi analizo izpolnjevanja pogojev v trajni sodniški mandat v samostojni Republiki Sloveniji, če je bil pravosodni izpit opravljen v drugih socialističnih republikah bivše Jugoslavije, in sicer, naj to storijo v roku enega meseca.

Na Odboru za pravosodje v @Drzavnizbor smo sprejeli 4 sklepe, ki jih objavljam ⬇️.
Poudarki:
✅Za večje zaupanje v sodstvo so potrebna usklajena prizadevanja vseh 3 vej oblasti.
✅Zavedanje sodstva o lastni odgovornosti.
✅Nenehno strmenje k izboljšavam tudi na zakonodajni ravni. pic.twitter.com/Jm9QQ2dM2d

— Jure Ferjan (@JureFerjan) January 28, 2022

Poročilo o vladavini prava, ki ga na levici vidijo kot pljuvanje čez slovensko sodstvo

Zunanje ministrstvo je spisalo osnutek tretjega letnega poročila o vladavini prava v Sloveniji, ki ga je danes že obravnavala vlada, v kratkem pa naj bi ga poslali Evropski komisiji.

V osnutku dokumenta je zapisano, da je bilo v zadnjega četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev, spomnili pa so tudi, da je bil Janez Janša leta 2014 poslan v zapor tri tedne pred volitvami.

Po besedah avtorjev Sodni svet vztrajno krši leta 1994 sprejeto določilo zakona o sodniški službi, “ki predvideva, da sodniki, ki so med službovanjem v času totalitarnega režima (pred 16. majem 1990) kršili človekove pravice, ne morejo biti imenovani v stalno sodniško funkcijo”. Tako po navedbi avtorjev poročila sodni svet v izvolitev predlaga osebe, za katere več sodb, aktov in pričevanj dokazuje, da so kršile človekove pravice.

V dokumentu je zapisano še, da pred vstopom Slovenije v EU najbolj znani kršitelji človekovih pravic iz sodniških vrst niso bili nominirani za visoke položaje v pravosodju, po letu 2008 pa da je kršenje človekovih pravic očitno postalo kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev. Navedbe v osnutku poročila pa letijo na nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in na nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Državni tožilec Šketa pri evropski glavni tožilki govoril o zakonu, ki se mu ne obeta dovolj podpore

Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je pozornost pred dnevi pritegnil z obiskom Rusije ob zaostrovanjih v Ukrajini, je obiskal še evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi in jo obvestil o predlaganih spremembah kazenskega zakonika, ki jih je v parlamentu predlagal SNS Zmaga Jelinčiča.

V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva. "Obisk je potekal v luči izjemno skrb vzbujajočega poročanja medijev o spremembah, ki bi lahko vplivale na učinkovito delovanje EPPO v Sloveniji. Trenutni razvoj dogodkov priča o jasnem in vztrajnem namenu oviranja učinkovitega kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, izogibanjem davkom in korupcijo," so sporočili z evropskega tožilstva. Šketa pa glavni evropski tožilki ni povedal, da spremembe zakona (najverjetneje) ne bodo uveljavljene, saj zanje ni ustrezne večine.

Krogec v krogcu doživlja na odboru za pravosodje živčen zlom.

— Nada Košnik (@nada568352656) January 28, 2022

Tožilstvo in pravosodje se ZADNJIH 30 LET ne more pohvaliti z NOBENIM končanim odmevnim postopkom oz. uspehom.
Čas izgubljajo z preganjanjem kurjih tatov in zlorabami pravosodja v politične namene in zaščito levičarskega vzporednega mehanizma in njihovih prvorazrednežev.

— ItakDa🇸🇮 (@da_itak) January 28, 2022