Popovič o 7 tisočakih najemnine za stavbo na Škofijah: državni denar porabite za begunce, ne pa za pomoč lastnicam

Na Škofijah, kjer naj bi nastala tretja integracijska hiša za begunce v Sloveniji, poteka zbor krajanov z visoko politično udeležbo koprskega župana Borisa Popoviča in državnega sekretarja Boštjana Šefica.

V razgretem ozračju nabito polnega prostora se odvija pravi politični spopad, katerega zmagovalec se zdi znan; to je župan Boris Popovič, ki nastanitvi beguncev s svoji občini ne nasprotuje, vendar meni, da bi jih morali razpršiti po vseh krajevnih skupnostih.

A dvoletna najemna pogodba med državo in odvetnicama, ki imata objekt v lasti, je podpisana in sicer za dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število beguncev v stavbi.

Zaenkrat naj bi v njo naselili eno družino.  

“Ministrstvo je objavilo razpis za integracijsko hišo in prijavili sta se lastnici. Komisija je ocenila, da je objekt primeren. Pisno smo obvestili občino 17. novembra, potem smo jo 17. februarja obvestili, da bomo pristopili k najemu objekta,” je o načrtu nastanitve do 50 beguncev, ki jim je azil že odobren, občanom pojasnil državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.

Kot je dejal, so lokacijo izbrali, ker ima močno zaledje v MO Koper, v manjših okoljih pa je po njegovem lažje vzpostaviti komunikacijo. Poudaril je še, da so se kljub temu, da je trenutno odločitev takšna, o njej pripravljeni pogovarjati.

“Imamo problem. 50 beguncev hočejo pripeljati v središče Škofij, večina krajanov pa tega noče. Pripravljeni smo prevzeti vseh 50. A želimo na fer način za nas in za begunce,” pa je dejal koprski župan Boris Popovič ter predlagal, da se begunci razselijo po celotni občini, saj se bodo le tako dejansko integrirali v družbo.

Država bo za stavbo plačevala visoko najemnino

Mnogo prahu je dvignila informacija, da bo država lastnicam, odvetnicam iz Ljubljane, za najemnino dve leti plačevala kar dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število prejemnikov mednarodne zaščite, ki bi v integracijski hiši bivali. In teh vsaj na začetku ne bi bilo veliko.

Mnogi so prepričani, da gre za očitno neracionalno zapravljanje državnega denarja.

"Ponudimo vam to roko, tisti dve gospe lastnici hostla pa naj se znajdeta kot vesta in znata. Denar države porabite za pomoč beguncem, ne za pomoč tema dvema gospema iz Ljubljane. Naj ti ljudje živijo kot ljudje, ne kot živali. Imamo stanovanjski sklad in subvencije. Lahko jim pomagamo,” je o tem dejal Boris Popovič ter dodal, naj si lastnici raje poiščeta drug posel.

Po besedah predsednika KS Škofije Edmonda Gašparja je večina krajanov proti integracijski hiši, sprejeli pa bi eno družino. Zbor je namenjen obveščanju krajanov, kaj nameravata občina in notranje ministrstvo, na zboru pa naj bi občani oblikovali neko skupno mnenje.

Gašpar Popoviču sicer očita, da je situacijo izrabil za spretno politično manipulacijo.

Upor proti nastanitvi beguncev v izrazito levo usmerjenem okolju

Pri zadnjih javnih uporih proti naselitvi beguncev v njihovem kraju je zanimivo, da se dogajajo v okoljih s siceršnjo izrazito levo usmerjeno volilno bazo, kar nasprotuje posrednim medijskim insinuacijam, da je tako imenovana "nestrpnost do beguncev" domena ozkoglednih desničarskih državljanov .

Škofije so na primer politično gledano izrazito levo-usmerjeno območje, saj so v tem krajudenimo na zadnjih parlamentarnih volitvah stranke levo od politične sredine dobile več kot 80 % podporo, SDS in NSi pa skupaj manj kot 20 %.

Škofjoti so najbolj množično volili SMC, ki je dobila nekaj manj kot polovico vseh glasov, zelo dobro se je, z več kot 10 % glasov, odrezala Združena levica, glede na državno raven pa nadpovprečno tudi SD, ZaAB in DeSUS.

Civilni iniciativi proti integracijskem domu na Škofijah se je zgolj v prvih dveh dneh pridružilo več kot 500 ljudi, kar je trikrat toliko, kot sta v tem kraju na zadnjih državnozborskih volitvah dobili glasov SDS in NSi skupaj.

A Škofije glede tega niso osamljen primer. Zanimiv je tudi odpor proti vzpostavitvi azilnega doma v tradicionalno rdečem Velenju, kjer se župan SD Bojan Kontič na vse pretege trudi preprečiti referendum o tem vprašanju, ki ga zahteva tamkajšnja civilna iniciativa. Očitno ne zaupa močno levo usmerjenemu volilnemu telesu, da bi na referendumu medse sprejelo begunce z drugega konca sveta, kot so v Velenje prihajali do sedaj.