Poligamne zakonske zveze v Evropi močno razširjene, čeprav so nezakonite

Uredništvo
0

O poligamiji, predvsem med muslimani, se v medijih razpravlja le redko. Kljub temu gre za prakso, ki je po evropski celini precej razširjena, a v veliki meri skrita pred očmi javnosti.

Ker je praksa nezakonita in zato po vsej celini ne bi smela obstajati, uradna statistika poligamnih zvez v Evropi ne obstaja, poroča Gatestone institute.

Več držav, npr. Velika Britanija, Nizozemska, Švedska in Francija muslimanske poligamne zakonske zveze kljub temu priznava, če so sklenjene v tujini in je poligamija v državi sklenitve zakonske zveze zakonita.

V Veliki Britaniji je po nekaterih ocenah okrog 20.000 poligamnih muslimanskih zvez, v Nemčiji je bilo po ocenah svetovalnega centra za migracije in integracijo v letu 2012 samo v Berlinu 30% vseh arabskih moških poročenih z več koz eno ženo. 

Imami poligamne zveze sklepajo neovirano

Opisane poroke pa tudi v Evropi imami skrivaj opravljajo, saj se od njih ne zahteva, da bi jih morali prijaviti državnim organom. Zato se praksa izvaja povsem neovirano.

Ker pa islamski poligamni zakon v Evropi pravno ne obstaja, postane poročena ženska, ki vstopi v EU, ranljiva, saj ji razen po šeriatskem pravu in pri lokalnem imamu iz naslova zakonske zveze ne pripadajo nobene pravice.

Zavetišča za ženske so zato polna muslimanskih žensk, je dejala Ayaan Hirsi Ali, borka za pravice žensk, ki je delala v varnih hišah.

Obstajajo pa še drugi sporni vidiki. Na Danskem v teh dneh naslovnice polni Daham Al Hassan – moški, ki ima 20 otrok s tremi ženami, ki je svoje družine zapustil pred dvema letoma in pobegnil na Dansko. Sedaj se mu je po pravilih o združevanju družin pridružila ena žena in osem otrok. A Al Hasan želi imeti ob sebi vse svoje otroke in žene.

Primer je na Danskem dvignil veliko prahu tudi zato, ker Al Hassan trdi, da je preveč bolan za delo in tudi za to, da bi se naučil dansko, kar pomeni, da njega in njegovo družino preživljajo izključno danski davkoplačevalci.

Kje so borke za pravice žensk?

Polemike okrog poligamne zveze so na Zahodu eno temeljnih etičnih vprašanj enakosti spolov in pripravljenosti prilagoditvi islamskemu šeriatskemu pravu. Hkrati pa se njihovi škodljivi učinki kažejo tudi v praksi, ne le z vidika stroškov za državo, temveč tudi z vidika pravic muslimanskih žensk in otrok, za katere naj bi se borili politiki.

Poligamija ni v skladu z evropsko zakonodajo, zlasti z načeli enakega obravnavanja zakoncev, enakosti človeških bitij in prepovedjo diskriminacije na podlagi spola, kot je ta zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Konvenciji ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki v 16. členu pravi:

“1. Države pogodbenice bodo sprejele vse primerne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zakonsko zvezo in družinska razmerja, zlasti pa bodo na temelju enakosti moških in žensk zagotovile ženskam:

a) enako pravico do sklenitve zakonske zveze;

b) enako pravico do svobodne izbire zakonca in sklenitve zakonske zveze sama pa svobodni volji in ob popolnem soglasju;

c) enake pravice in odgovornosti v zakonu in pri razvezi; /…/

g) enake osebne pravice moža in žene, vključno s pravico do izbire priimka, poklica in zaposlitve;

h) enake pravice obeh zakoncev v zvezi z lastništvom nad premoženjem oziroma v zvezi s pridobivanjem, upravljanjem in uživanjem premoženja ter razpolaganjem z njim, ne glede na to, ali se to opravlja odplačno ali neodplačno.

 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime