Pogovor z indijskim teologom o katolikih v Indiji in revščini, ki je del vsakdana

V Slovenijo je prejšnji teden na obisk prišlo 40 indijskih zdravnikov, raziskovalcev in profesorjev. V zavodu sv. Stanislava v Šentvidu so na konferenci govorili o aktualnih tematikah, ki zadevajo področje bioetike v Indiji.

Vodja indijske delegacije, profesor moralne teologije in izvršni direktor FIAMC Centra za biomedicinsko etiko dr. Stephen Fernandes, si je vzel čas za Domovino in spregovoril o situaciji katolikov v Indiji ter težavah s katerimi se srečujejo v tej drugi najštevilnejši državi na svetu.


Kako je katoliku v Indiji? Je vaše življenje težko?

Biti katolik v Indiji pomeni živeti situacijo polno izzivov, predvsem zaradi velike sekularizacije, ki se je v zadnjem času močno razširila. Tu so še drugi problemi, predvsem starejših, pa vprašanja dialoga med različnimi skupnostmi in religijami ter državo. Kot katoliki pa ne moremo mimo ostalih problemov, ki so vezani na socialno varstvo v naši državi. Ob vsem povedanem je zares težko biti kristjan in živeti po katoliških načelih.

Kaj se vam zdi, da je trenutno največji problem s katerim se soočate?
Veliko jih je a največji se mi zdi prav spopadanje z okoljsko problematiko. Zame je to zares pomemben izziv. V Indiji imamo namreč veliko onesnaženosti, predvsem vode in zraka. To povzroča veliko zdravstvenih tveganj za posameznike, ter kar je še huje, povečuje problem revščine v naši državi. Ljudje živijo v slumih, prav Mumbai ima največji slum v celotni Aziji, kjer so okoliščine za življenje zares težke. V obdobju monsunov je zadeva še toliko hujša, saj oda zalije popolnoma vse imetje ljudi v slumih. Ti problemi zares pomenijo hude življenjske stiske, kar večkrat privede do tega da ni miru.

Prav za mir se trudimo skozi med religijski dialog. Prav s tem ciljem si želimo združiti vse verujoče ljudi. Želimo si propagirati katoliške vrednote kot so mir, ljubezen pravico in usmiljenje. Da bi bili kot velika družina, ki se trudi za vse te vrednote.

Vas indijska vlada v teh prizadevanjih podpira?
Sodelovanje z vlado je zares občutljivo področje. Včasih na sodelovanju z vlado doživimo tudi nasprotovanja. Oni želijo uveljaviti svojo politiko, mi spet svojo. Veliko je zakonov, ki jim nasprotujemo. Tak je recimo zakon o zdravstveni dominaciji nad rojstvom iz leta 1971. Z njim se ne strinjamo ker je za nas življenje sveto od spočetja do naravne smrti. Naša država pa za zdravstvo namenja le 2% proračuna za zdravstvo.

Moramo ga dvigniti, da bi bilo v javno zdravstvo vključenih čim več ljudi, veliko jih nima niti pravega zavarovanja. Veliko ljudi strada in nimajo dostopa do najbolj osnovnih stvari kot so hrana in voda. S takimi stvarmi se ukvarjamo in želimo prepričati vlado, da bi storila kakšen napredek v tej smeri.

Vse to poizkušamo narediti skozi naše katoliške vrednote. Predvsem bi radi poudarili življenje, ljubezen in skrb za druge. To bi radi naredili skupaj, kot družina. Če bomo premostili našo različnost nam bo tudi uspelo. Vse ostalo nas pošilja v jezo, sovraštvo in nasilje med različnimi skupinami.

Dobite kakšno pomoč za izkoreninjenje revščine tudi iz Evrope?

Pomoč je odvisna od posameznih agencij, a jo je vedno težje dobiti. V Evropi se pozna, da je marsikatero državo zadela ekonomska kriza, zato je tudi pomoči z vaše celine precej manj.

Nekajkrat vseeno dobimo solidarno pomoč, solidarnost pa je za nas ključna. Tako nam poveste, da ste z nami, nam zagotavljate, da nas podpirate. Pomoč tako dobivamo za šolstvo, gradbene projekte, šolnine, za nemoteno delovanje fakultet…. Zelo smo hvaležni za vso takšno in drugačno pomoč iz Evrope in drugih držav. Verjamemo, da živimo v skupnem svetu v katerem je pomoč drug drugemu glavna vrednota.