Po uspehu razlaščencev na ESČP: Bratuškova potuhnjeno čaka, da vihar mine. Hauc: Pacta Sunt Servanda

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo odločitev v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in odločilo, da pritožniki v času bančnih izbrisov niso imeli učinkovitega pravnega varstva, s pomočjo katerega bi lahko izpodbijali ukrepe, ki jih je z namenom sanacije bančnega sistema naložila Banka Slovenije.

Državi je v sodbi tako naložilo, da jim mora omogočiti pravico do sodnega varstva, kar pomeni, da so v primeru nezakonite razlastitve upravičeni do odškodnine.

Sodišče je v danes objavljeni sodbi naložilo tudi, da mora država zaradi navedenih kršitev petim tožnikom plačati po 3.000, enemu pa 1.000 evrov odškodnine.

Sodišče je v obrazložitvi sodbe med drugim zapisalo, da je bil v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. To je lahko nekomu odvzeto le,  če je to v javnem interesu ter v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

Slovenija bo tako morala vlagateljem omogočiti dostop do pravnih sredstev, s katerimi bodo lahko učinkovito izpodbijali odločitve o odvzemu premoženja. To mora naša država storiti "kakor hitro je to mogoče".

ESČP zavrnil argumente ministrstva za finance


Na sodbo, ki utegne imeti v prihodnjih letih znatne vplive na slovenski državni proračun, so se kmalu po njeni razglasitvi odzvali tudi na ministrstvu za finance, kjer so pojasnili, da je sodišče pritožnikom potrdilo zgolj v delu, da razlaščencem ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ni se pa opredelilo do tega, ali so razlaščenci upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. O tem bodo po mnenju ministrstva za finance morala odločiti slovenska sodišča.

Kot so dodali v nadaljevanju zapisa, je republika Slovenija v sodnem postopku zagovarjala stališče, "da pritožbe niso utemeljene, saj pritožniki niso izkoristili vseh razpoložljivih domačih pravnih sredstev, zlasti možnost odškodninske tožbe po 350. a členu nekdanjega Zakona o bančništvu, ki je veljal v času izvedbe bančne sanacije. Poleg tega je bilo premoženje pritožnikov zaradi izgub bank brez ekonomske vrednosti, zato ga ni mogoče obravnavati kot premoženje v smislu 1. člena prvega Protokola Evropskega sodišča za človekove pravice. Medtem je bil sprejet tudi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, s katerim je bila uresničena odločitev Ustavnega sodišča RS št. U-I-295/13-260, ki je opozorilo na nezadostno upoštevanje ustavne zahteve po učinkovitem sodnem varstvu."

Banka Slovenije za povrnitev odvzetega premoženja


Precej drugačen odziv je slišati iz Banke Slovenije, kjer so navedli, da so za reševanje težave angažirali ekipo strokovnjakov, ki je kot najprimernejšo rešitev glede vprašanja pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.

Hauc: Postopek izračuna škode bo zahteven


Da bo na koncu Slovenija razlaščencem vsekakor morala plačati  škodo, meni tudi nekdanji direktor NKBM Aleš Hauc, ki je pravi, da "sodba ESČP napotuje Slovenijo k obveznosti izračuna iztoževane škode, kar pa vsekakor ne bo mačji kašelj. Zdi se, da pa je sodišče najbolj zamerilo Sloveniji izpust pravnega varstva omenjenim lastnikom vrednostnih papirjev, ki so bili izbrisani z odredbo Banke Slovenije 18.12.2013. Breme plačila odškodnin po ZBan-2 nosi tako Banka Slovenije."

Ob tem se po njegovem mnenju postavlja tudi vprašanje, kakšne bodo nominalne vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev ter tudi "zahteve izbrisancev po kompenzaciji nerazpolaganja s temi papirji v celotnem obdobju od izbrisa do pričakovanega datuma povrnitve in v kakšnem obsegu bo ta znašala. Odgovora na to ta trenutek ni možno zanesljivo podati, ker se bodo, kot kaže, pravdni postopki nadaljevali na prvostopenjskih sodiščih. Bo pa zadeva zdaj veliko bolj naporna za bančnega regulatorja glede vseh opisanih odprtih težav in v končni instanci tudi glede višine vtoževane škode.

Hauc še opominja na rek starih Latincev: "Pacta Sunt Servanda. Pogodbe je potrebno spoštovati."

K temu dodaja, da je banka NKBM, ki jo je vodil v času izbrisa po višini izbrisanih sredstev šele na četrtem mestu med šestimi bankami, ki so bil udeležene v tem postopku, saj so že leto pred tem izvedli prostovoljni reodkup podrejenih instrumentov, s čimer se je po njegovih besedah strinjala večina imetnikov teh vrednostnih papirjev.

"Preostali znesek dolga do imetnikov, ki pa se ni strinjal z našim predlogom, pa se je odločilo počakati do konca, kar je, kot že rečeno, rezultiralo z izbrisom njihovega premoženja v Klirinško depotni družbi."

Zadovoljstvo na strani razlaščencev, politiki tiho


Kakorkoli obračamo, bo postopek reševanja tega spora, ki se vleče že od let 2013 in 2014, najverjetneje še zelo dolg. Svoje bo moralo še enkrat reči tudi ustavno sodišče, pred katerim je presoja rešitve države iz konca leta 2019.

Razumljivo je, da so bili danes toženci in njihovi odvetniki s končno odločitvijo zadovoljni. Ne nazadnje so pri boju za svoj denar dosegli pomembno zmago. Eden od odvetnikov tožnikov, Aleš Kaluža, je tako po razglasitvi tožbe opozoril državo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. V nasprotnem primeru pa utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne.

Medtem pa med politiki vlada pomenljiv molk. Spomnimo, sporna odločitev o razlastitvi je bila sprejeta v času vlade Alenke Bratušek in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca.

Alenka Bratušek danes molči in svojega pogleda javno ne pojasnjuje. So pa za Siol podali odgovor iz njene stranke, SAB ter dejali, da je odločitev ESČP pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi ustavno sodišče.

Tudi v SAB pojasnjujejo, da tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Pritrjujejo pa, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

Spomnimo, v operaciji "reševanja" bank je v času vlade Alenke Bratušek razlaščenih skoraj 100.000 imetnikov podrejenih obveznic in delnic več bank v skupni vrednosti 960.000 milijonov evrov.

KOMENTAR: Uredništvo
Prihaja cena za Alenkino trojko
Vsi trije, naša trojka, smo prepričani in odločeni, da bomo svoje težave lahko rešili sami, brez druge in naslednje trojke,” je poleti 2013 dejala premierka Alenka Bratušek, ko se je njena vlada operativno lotila reševanja bank in so bili med drugim razlaščeni tudi lastniki podrejenih obveznic. Alenkino trojko so takrat sestavljali finančni minister Uroš Čufer, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in seveda Bratuškova sama. Prav razlastitev podrejencev je bila že takrat najbolj kontroverzna poteza te Alenkine trojke, izvedena z utemeljitvijo, da morajo vsi prispevati delež pri de facto "bankrotu" slovenskih državnih bank. Že že, a urediti bi jim morali sodno varstvo, da svojo plat zgodbe in lasten interes lahko zagovarjajo na sodišču, je v bistvu povedalo ESČP. O verjetnih finančnih posledicah smo že pisali zgoraj, ustavimo se še pri političnih. Dejstvo je, da bi takšna razsodba v zrelih demokracijah pomenila konec politične poti politika, pod katerim bi se kaj takšnega zgodilo. Pri nas pa je seveda usoda objektivno odgovornega politika odvisna od tega, kako "radi" ga imajo osrednji mediji. In trenutno imajo Alenko Bratušek precej radi, mnogo bolj kot takrat, ko so jo strici zamenjali z novim novim obrazom. A priznati ji je treba, da je Bratuškova politično preživela vse do danes. In ker ni v "napačni vladi", oziroma je striktno proti njej, smo lahko prepričani, da bo mainstream do nje kar se da usmiljen. Usoda razlaščencev podrejenih obveznic tako na usodo političarke Alenke Bratušek ne bo imela bistvenega vpliva.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30