Po nedeljskem referendumskem četverčku se obeta že naslednji

9. 10. 2026 ob 14:36
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Koalicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so v državni zbor vložile predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, na katerih bi volivci odločali o znižanju DDV na osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave ter prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Izvedli bi jih skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, za katerega so sindikati danes vložili potrebne podpise.

Predloge so na novinarski konferenci predstavili Zvone Černač (SDS), Janez Žakelj (NSi) in Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati). Pod vse tri predloge je prvopodpisana vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Po besedah predstavnikov koalicije želijo z referendumi preveriti podporo državljanov ukrepom za zmanjšanje življenjskih stroškov, učinkovitejše delovanje države in ureditev pravil glede zakrivanja obraza.

Brez močnega gospodarstva ni močne socialne države in ne plač v javnem sektorju. Razvojni zakon je zagotovilo za delujočo in razvojno naravnano državo. 🎥 @ZakeljJanez https://t.co/86JnO39hwX
— NSi (@NovaSlovenija) October 9, 2026

Nižji DDV na hrano in energente

Prvo referendumsko vprašanje se nanaša na znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente. Žakelj je poudaril, da napovedane podražitve hrane in energije zahtevajo ukrepanje, predvsem zaradi obremenitev najranljivejših gospodinjstev. Po ocenah koalicije bi lahko znižanje DDV hrano pocenilo za približno štiri odstotke, povprečno gospodinjstvo pa bi na leto prihranilo okoli 100 evrov. Zavadlav Ušaj je ob tem poudarila, da bi morala država spremljati gibanje cen in zagotoviti, da bi se nižja davčna stopnja dejansko poznala pri končnih kupcih.

Znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za nekatere energente sta sicer že vključena v interventni zakon za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu. Ta poleg davčnih razbremenitev vsebuje še vrsto drugih ukrepov s področja gospodarstva, zdravstva, pokojnin in socialnih prispevkov.

Referendumsko vprašanje bi se glasilo: »Ali ste za to, da se zniža stopnja davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente?«

Prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih

Drugi predlog predvideva prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih. Čeprav je razprava usmerjena predvsem v nošenje burk in nikabov, v koaliciji poudarjajo, da bi bila ureditev splošna in versko nevtralna. Zakon bi po njihovih navedbah določil izjeme zaradi zdravstvenih razlogov, dela, varnosti, vremenskih razmer, športa, kulture in tradicije.

Žakelj je predlog utemeljil s potrebo po jasnih pravilih skupnega življenja ob povečanem priseljevanju. »Mi smo družba, ki žensk ne sili k zakrivanju obraza,« je poudaril in opozoril, da »če ne bomo aktivno postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci«. Zavadlav Ušaj je dodala, da gre predvsem za vprašanje javnega reda, varnosti in možnosti identifikacije posameznikov, ter izrazila pričakovanje, da se priseljenci prilagodijo našim navadam in kulturi.

Referendumsko vprašanje bi se glasilo: »Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?«

Racionalizacija javne uprave in omejevanje porabe

Tretji posvetovalni referendum bi bil namenjen racionalizaciji javne uprave, zmanjševanju birokracije in učinkovitejši organizaciji javnega sektorja. Černač je ta predlog označil za najpomembnejšega izmed treh. Zavzel se je za merjenje učinkovitosti javnega sektorja in ustavno omejitev deleža javne porabe glede na bruto domači proizvod, za kar bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

Zavadlav Ušaj je poudarila, da cilj ni linearno odpuščanje zaposlenih, temveč odprava podvajanja nalog, poenostavitev postopkov in boljša razporeditev kadrov ter javnega denarja. Po njenih besedah mora država ob racionalizaciji ohraniti kakovost in dostopnost javnih storitev.

V opozicijskih Svobodi in SD so bili že ob nedavni napovedi referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja kritični. Opozorili so, da utegne vlada z referendumom preusmerjati pozornost od napovedanih proračunskih rezov. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je menil, da bi morala vlada o takšnih vprašanjih prevzeti odgovornost in sama sprejeti odločitve.

Referendumsko vprašanje bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se odpravijo nepotrebni birokratski postopki, posledično racionalizira javni sektor in da se v Ustavi RS določi dovoljeni delež javne porabe glede na letno ustvarjeni bruto domači proizvod?«

Predlog referenduma o racionalizaciji javnega sektorja je premier Janez Janša napovedal že pred dnevi, potem ko so v javnost prišle informacije o načrtovanem desetodstotnem zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju v letih 2027 in 2028. Janša je 4. oktobra zatrdil, da vlada takšnega linearnega zmanjševanja zaposlenih ne načrtuje, napovedal pa je prestrukturiranje javnega sektorja in prerazporejanje zaposlenih na področja, kjer kadrov primanjkuje, ter v gospodarstvo.

V torek je poslanec SDS Rado Gladek pojasnil, da se namerava koalicija osredotočiti predvsem na zmanjševanje birokratskega aparata, zlasti na ministrstvih in različnih agencijah, ne pa na zaposlene v domovih za starejše in drugih storitvenih dejavnostih javnega sektorja.

Vladne napovedi so naletele na ostro nasprotovanje sindikatov. Predstavniki pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so v četrtek opozorili, da bi zmanjševanje zaposlenih lahko poslabšalo dostopnost in kakovost javnih storitev. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je premierjeve napovedi označil za neracionalne in ideološko motivirane.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da posegov v javni sektor ni mogoče reševati s poenostavljenim referendumskim vprašanjem, temveč so potrebni analize, pogovori in širši družbeni konsenz. Sindikati vladi očitajo pomanjkanje socialnega dialoga, saj se kljub večkratnim pozivom z njihovimi predstavniki še ni sestala na pogajanjih o napovedanih spremembah.

Predlagamo tri posvetovalne referendume: 1️⃣ Prepoved zakrivanja obraza v javnosti 2️⃣ Nižji DDV na hrano in energente 3️⃣ Ukrepi za racionalen in učinkovit javni sektor Izvedeni bodo na isti dan kot referendum o razvojnem zakonu. 📸 @ZakeljJanez https://t.co/mCx4a7qZ4r
— NSi (@NovaSlovenija) October 9, 2026

Še en referendumski četverček?

Koalicija predlaga, da bi bili vsi trije posvetovalni referendumi izvedeni sočasno z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Sindikati so zanj zbrali 42.694 podpisov podpore, zahtevo za razpis pa danes vložili v državni zbor. Datum glasovanja še ni določen, v javnosti pa se kot možen termin omenja prva polovica decembra.

Podoben razpored referendumov bo že to nedeljo, 11. oktobra. Takrat bodo volivci poleg zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi odločali še na treh posvetovalnih referendumih, ki jih je koalicija predlagala skupaj z Resni.co. Nanašajo se na ukinitev RTV-prispevka, pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Za razliko od zakonodajnega referenduma izid posvetovalnih referendumov za državni zbor ni pravno zavezujoč.