Po Kurzu bo sledilo Kurzevo poletje in jeseni samo še Kurz
Embed from Getty Images
Za Sebastianom Kurzem je zanimivih nekaj let. Pred šestimi leti je, pri 27 letih, postal najmlajši avstrijski zunanji minister. Leta 2017 je bil izvoljen kot najmlajši kancler. V ponedeljek pa je postal tudi prvi avstrijski kancler po letu 1945, ki je izgubil glasovanje o zaupnici. To se mu je zgodilo potem, ko so njegov nekdanji koalicijski partner - Svobodnjaška stranka in opozicijski Socialni demokrati združili moči ter zrušili vlado.
Padec vlade si je dejansko zaželel Kurz sam s pozivi na predčasne volitve po t.i. "Ibiza" aferi, v kateri se je znašal šef Svobodnjakov Heinz Christian Strache. Iz vlade so odkorakali njegovi ministri in 18-mesečnega zakona med zmerno in manj zmerno desnico je bilo konec.
Zanimivo je, da je posnetek, ki je prinesel konec vlade, v kateri je Strachejeva stranka obvladovala varnostne agencije, notranje, zunanje in obrambno ministrstvo, čakal nekje v predalu kar nekaj časa ter se čudežno pojavil dober teden pred volitvami. In le nekaj dni pred dogodkom v Milanu, kjer naj bi Strahe iskal še dodatnega zagona za evropski rezultat s skupnim nastopom z Matteom Salvinijem. Človek bi lahko rekel, da so naključja zanimiva stvar.
Naključje pa ni, da je Kurz sedaj na krilih te afere in predčasnih volitev v septembru oznanil, da je cilj samostojna vlada, kar ni uspelo nikomur v Avstriji že kar nekaj desetletij. Bomo videli, kako bo šel vzklik "50+" na severni strani Alp. Kurz je trenutno na 38 % popularnost po padcu vlade, medtem ko so Svobodnjaki doživeli manjši udarec in padli za 5 % na 18 %. Morda pa se tekom poletja Kurzu res uspe otresti vseh ostalih ... in pridobiti dovolj podpore.
Jasno je, da bo Kurz jesenske volitve zmagal oz. vsaj zelo težko izgubil, saj so Socialni demokrati še vedno v prostem padu. Svobodnjaki pa so že uspešno zagnali kampanjo, ki njih predstavlja kot žrtve zarote in medijskega linča. Sliši se znano ... Na ta način bodo utrdili svojo bazo ter pričakali volitve z ne bistveno zmanjšano podporo, tam okoli 18 %. Kar pa je "pra-strah" avstrijske levice.
Kurzev uspeh in utrjena FPO pomeni le eno - dokaj podobno vlado, kjer pa bo tokrat Kurz lažje postavljal pogoje. Zanimivo bo videti, kako bosta sodelovala s Hoferjem, ki bo najverjetneje novi predsednik Svobodnjakov in je v svoji retoriki veliko bolj uglajen ter lahko bi rekli zmernejši, kot Strahe. Očitno bodo imele avstrijske strankarske mašinerije bolj malo počitnic oz. bodo evropsko kampanjo podaljšali kar do septembra.
Kar v taktično prednost postavlja ravno desne stranke, ki imajo v Avstriji bolje razvito terensko mrežo. Obenem pa se bodo lahko najbolj vidni politiki, tudi Kurz, ki so sedaj brez funkcije, posvetili terenu in kampanji. Avstrijski mediji že napovedujejo trdo kampanjo.
Za Sebastianom Kurzem je zanimivih nekaj let. Pred šestimi leti je, pri 27 letih, postal najmlajši avstrijski zunanji minister. Leta 2017 je bil izvoljen kot najmlajši kancler. V ponedeljek pa je postal tudi prvi avstrijski kancler po letu 1945, ki je izgubil glasovanje o zaupnici. To se mu je zgodilo potem, ko so njegov nekdanji koalicijski partner - Svobodnjaška stranka in opozicijski Socialni demokrati združili moči ter zrušili vlado.
Padec vlade si je dejansko zaželel Kurz sam s pozivi na predčasne volitve po t.i. "Ibiza" aferi, v kateri se je znašal šef Svobodnjakov Heinz Christian Strache. Iz vlade so odkorakali njegovi ministri in 18-mesečnega zakona med zmerno in manj zmerno desnico je bilo konec.
Zanimivo je, da je posnetek, ki je prinesel konec vlade, v kateri je Strachejeva stranka obvladovala varnostne agencije, notranje, zunanje in obrambno ministrstvo, čakal nekje v predalu kar nekaj časa ter se čudežno pojavil dober teden pred volitvami. In le nekaj dni pred dogodkom v Milanu, kjer naj bi Strahe iskal še dodatnega zagona za evropski rezultat s skupnim nastopom z Matteom Salvinijem. Človek bi lahko rekel, da so naključja zanimiva stvar.
Naključje pa ni, da je Kurz sedaj na krilih te afere in predčasnih volitev v septembru oznanil, da je cilj samostojna vlada, kar ni uspelo nikomur v Avstriji že kar nekaj desetletij. Bomo videli, kako bo šel vzklik "50+" na severni strani Alp. Kurz je trenutno na 38 % popularnost po padcu vlade, medtem ko so Svobodnjaki doživeli manjši udarec in padli za 5 % na 18 %. Morda pa se tekom poletja Kurzu res uspe otresti vseh ostalih ... in pridobiti dovolj podpore.
Jasno je, da bo Kurz jesenske volitve zmagal oz. vsaj zelo težko izgubil, saj so Socialni demokrati še vedno v prostem padu.
Jasno je, da bo Kurz jesenske volitve zmagal oz. vsaj zelo težko izgubil, saj so Socialni demokrati še vedno v prostem padu. Svobodnjaki pa so že uspešno zagnali kampanjo, ki njih predstavlja kot žrtve zarote in medijskega linča. Sliši se znano ... Na ta način bodo utrdili svojo bazo ter pričakali volitve z ne bistveno zmanjšano podporo, tam okoli 18 %. Kar pa je "pra-strah" avstrijske levice.
Kurzev uspeh in utrjena FPO pomeni le eno - dokaj podobno vlado, kjer pa bo tokrat Kurz lažje postavljal pogoje. Zanimivo bo videti, kako bosta sodelovala s Hoferjem, ki bo najverjetneje novi predsednik Svobodnjakov in je v svoji retoriki veliko bolj uglajen ter lahko bi rekli zmernejši, kot Strahe. Očitno bodo imele avstrijske strankarske mašinerije bolj malo počitnic oz. bodo evropsko kampanjo podaljšali kar do septembra.
Kar v taktično prednost postavlja ravno desne stranke, ki imajo v Avstriji bolje razvito terensko mrežo. Obenem pa se bodo lahko najbolj vidni politiki, tudi Kurz, ki so sedaj brez funkcije, posvetili terenu in kampanji. Avstrijski mediji že napovedujejo trdo kampanjo.
Zadnje objave
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Lojze Hlede: Glasba, ki spominja na mlada leta
31. 5. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Kraševka
Avstrija, se res razlikuje od Slovenije.
Danes je predsednik DRŽAVE Avstrije, že določil MANDATARKO (ne dela tako kot naš predsedniki Pahor, ki daje vajeti levim), za sestavo prehodne vlade. Pri nas pa je Pahor kar pustil Cerarja, da je odstopljen, delal, KOT, DA NI ODSTOPIL.
Z državnim denarjem si je Cerar v času (odstopljenosti) volilne kampanje, plačal svojo novo KAMPANJO - z maketo 2. tir. Če bi se to zgodili v Avstriji, tak ne bi nikoli postal zunanji minister.
Res smo v Sloveniji zelo daleč od demokracije. Nimamo pravice kritizirati Orbana, da hoče imeti vse v svojih rokah - TAKA je dejansko v Sloveniji naša LEVICA.
Alojzij Pezdir
Simptomatično in pomenljivo je, da se nihče od raziskovalnih novinarjev ali samooklicanih avtonomnih lovcev na resnico ne ukvarja z vprašanji:
kdo je nastavil prvaku svobodnjakov past,
kdo je zrežiral sedemurno počitniško politično "orgijo" v Ibizi in najel lažne protagoniste,
kdo je dve leti zadrževal dragocene video posnetke
in kdo je navsezadnje poskrbel za njihovo objavo natančno premišljeno zadnji teden pred volitvami v parlament EU?
Ne bomo ugibali o naročnikih, organizatorjih in izvajalcih politične zarote, ki majo očitno mogočen vpliv tudi na popolno omrtvičenje medijske javnosti v Avstriji, Nemčiji in v drugih državah EU. Vsekakor pa ni izključeno, da se ne bi spotakljiva predstava za požiralce medijskih škandalov ponovila še kdaj, seveda z drugimi protagonisti, a istimi naročniki in režiserji, saj je očitno, da bodo skrivnostni naročniki, organizatorji, režiserji in protagonisti ostali zavarovani pred javnostjo še naprej.
Kraševka
Slovenec kremeniti
Res ima dzi..... zelo v čislih samega JJ, ker brez njega ne bi imekl kaj pisati.
Sedaj bo v Avstriji taka vlada, kot je bila pri nas za časa odstopljenega Cerarja, ki je sestavni del prejšnje, kot sedanje vlade.
MEFISTO
Mene ne skrbi Avstrija, mene skrbi Slovenija in njen "kurz".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.