Pismo iz Armenije (2): Noj, ki pije konjak
Erevan je prestolnica, v kateri ima vinska klet višji stolp od mestne hiše v njeni neposredni bližini. Imenuje se po Noetu, njegova barka je namreč pristala na gori Ararat. Ko so stoletne vode odtekle, pa je zasadil vinograd. Kam daleč stran od Ararata očak Noe v času, ko ni bilo ne vozil ne cest, seveda ni mogel. Zato lahko Armenci med vsemi narodi na Zemlji najbolj argumentirano trdijo, da je najstarejše vino armensko. Tega jim seveda vsi ne priznajo zlahka, sosednji Gruzinci, denimo, dokazujejo, da so arheologi pri njih odkrili veliko starejše vinske amfore od armenskih.
Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Vlada ustanovila sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi
6. 11. 2026 ob 14:28
Vlada potrdila predlog prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih
6. 11. 2026 ob 13:11
Po Islandiji (7/7): Za povrh še deset islandskih posebnosti
6. 11. 2026 ob 12:00
Le kdaj se ga bodo naveličali?
6. 11. 2026 ob 6:00
Sin norveške kraljice obsojen zaradi posilstev in nasilja
5. 11. 2026 ob 19:07
Ekskluzivno za naročnike
Po Islandiji (7/7): Za povrh še deset islandskih posebnosti
6. 11. 2026 ob 12:00
Le kdaj se ga bodo naveličali?
6. 11. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
1 komentar
Andrej Muren
Pred leti so pisali, da so na severni obali Turčije, približno 200 m pod sedanjo gladino Črnega morja, našli ostanke bivališč ljudi. Če to drži in ni bila le novinarska raca, je bolj verjetna prejšnja hipoteza, da je bilo nekoč Črno morje sladkovodno jezero. Je pa znano, da naj bi bilo ob koncu ledene dobe precej deževno in tudi Sveto pismo omenja veliko deževje v času (domnevnega) vesoljnega potopa.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.