Pet ugotovitev minulih lokalnih volitev, ki jih morda niste opazili
POSLUŠAJ ČLANEK
Cirkus okrog lokalnih volitev je za večino Slovencev končan. Nasmejani portreti kandidatov bodo na velikih plakatnih mestih, ki rastejo kot gobe po dežju in vse bolj smetijo našo krajino, svoj prostor ponovno odstopili ponudnikom zavarovalniških in telekomunikacijskih storitev ter napovedim koncertov priljubljenih jugo pevcev.
V približno četrtini občin se bodo na volitve odpravili še 2. decembra, da dokončno izvolijo svojega župana. Kljub temu je nekatere ugotovitve že mogoče potegniti. Denimo, da je opaziti rahel porast v volilni udeležbi, ki je pet odstotkov višja kot pred štirimi leti, kar je dobrodošel obrat siceršnjih trendov.
Nekaj pomembnejših, ki ste jih morda ob osredotočenosti na dogajanje v vaši občini spregledali, izpostavljamo spodaj.
Po drugem zaporednem porazu na državnozborskih volitvah, ko so, tokrat še z odstotkom in pol manj kot pred štirimi leti, ponovno obstali pred vrati državnega zbora, so mnogi SLS že odpisali s slovenskega političnega prizorišča.
A stranka je še enkrat več demonstrirala svojo ukoreninjenost v slovenskem političnem prostoru, predvsem na terenu in na podeželju. Kljub vsemu, kar se ji dogaja na nacionalni ravni, je v 1 krogu lokalnih volitev dobila največ, 23 županov in 218 občinskih svetnikov, v igri pa imajo še vsaj 6 županov in še kje kakšnega pod oznako "samostojni". Izplen je sicer nekoliko manjši kot v prvem krogu pred štirimi leti (25/293), vendar daleč od kakšnega poloma, ki bi sledil eroziji z nacionalne ravni.
Pravzaprav bi bili s 47.965 glasovi, ki so jih po občinah prejeli njihovi kandidati, z lahkoto, z vsaj petimi poslanci, uvrščeni v državni zbor.
Vse to je dober obet za prihodnost SLS, ki jo kot premostitveni predsednik trenutno vodi Marjan Podobnik.
Čeprav rezultati v nekaterih večjih, predvsem mestnih občinah, zakrivajo realno stanje (tudi zaradi "samostojnih" statusov nekaterih županov, ki spadajo na pomladno desnico, (denimo Šrot v Celju), pa je pomladni trojček SDS-SLS-NSi nedvomno zmagovalec minulih volitev.
Resda so kar 31,75 % glasov "pobrali" tako imenovani samostojni kandidati, ki so še vedno v naraščajočem trendu. A med strankami, katerih rezultat na lokalnih volitvah je izkaznica o vzpostavljeni strukturi in zdravih koreninah, je desna sredina močno prevladujoča; levo od sredine ji lahko parira le SD.
Če pogledamo v številkah, je trojček SDS-SLS-NSi dobil skupaj slabih 30 odstotkov glasov, medtem ko stranke koalicijskega šesterčka 27,7 %. Če izvzamemo SD, ki se je izkazala, pa preostalim petim strankam levo od sredine ostane le še dobrih 15 % glasov.
V spodnjem grafu je primerjava med blokoma po številu občinskih svetnikov.
Kar nekoliko spregledan ostaja velik polom strank levo od sredine, ki so dale zadnje tri predsednike vlade Republike Slovenije.
Drugo uvrščena stranka zadnjih volitev, Lista Marjana Šarca, ni dobila niti enega župana in zgolj 53 občinskih svetnikov po celotni Sloveniji. Še v domačem Kamniku je bil od Šarčevega kandidata, Igorja Žavbija (29 %), v prvem krogu boljši Matej Slapar iz NSi (29,6). Kandidata sta sicer zelo izenačena, a ne glede na to, kako se bo v domači občini Šarca in Tonina razpletlo, je LMŠ, ob SMC, nedvomno največja poraženka minulih volitev.
Lokalne volitve so pritrdile kazalcem, da je Cerarjeva stranka v prostem padu. Če so na lokalnih volitvah pred štirimi leti dosegli dobrih 11 odstotkov in 293 svetniških mandatov (sicer nobenega župana), so danes na 4 odstotkih in 91 svetniških mandatih. Imajo sicer enega župana, v drugem krogu pa še 3 kandidate (med njimi po slučaju "njihovega" Arsenoviča v Mariboru), a to je slaba tolažba in zatiskanje oči pred potjo stranke na smetišče domovine, kjer jo že čakajo njene predhodnice LDS, Zares in PS.
Čeprav kandidatu SDS (s podporo več desnosredinskih strank) dr. Anžetu Logarju v Ljubljani ni uspelo izsiliti 2. kroga volitev (kar gre precejšnja zasluga strankam parlamentarne levice, ki so se Jankoviću gladko umaknile s poti,) pa je njegovih slabih 30 odstotkov v Ljubljani v nekem smislu vendarle Logarejva osebna zmaga.
Te županske volitve so namreč bile zanj svojevrsten preizkus, ali lahko kot nosilec politične ideje preseže domet stranke v njej najbolj nenaklonjenem okolju. Test je prestal in iz njega izšel kot najuspešnejši županski kandidat pomladne desnice v Ljubljani v zadnjih 20 letih. S tem je dokazal, da tako za stranko kot za pomladno politično opcijo pomeni dodano vrednost, napadi nanj in zmanjševanje pomena njegovega rezultata pa, da se tega zaveda tudi levi komentariat.
Nad Logarjem sicer še ostaja Janez Janša, a ko bodo v SDS ocenili, da je tudi v njihovih prvih bojnih vrstah napočil čas za novo generacijo, bo za razvoj Logarjevega potenciala nad njim le še modro nebo.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler se s svojimi 31 odstotki, oziroma 14 tisoč glasovi Mariborčanov, iz globokega brezna, kamor so ga kot žrtveno jagnje porinili v času vstaj, ponovno vrača med žive.
A po Fištravčevem polomu so mu za tekmeca nastavili kontroverznega podjetnika Sašo Arsenoviča, ki ima podporo levega establišmenta in regionalnega tiska.
V tem boju z mlini na veter bo Kanglerju, ne glede na odvrženih mnogo težkih bremen, ki so mu jih po krivem naprtili, težko. In morda je tudi Maribor sit starih obrazov (pa če so za kaj krivi ali ne) in išče svežo rešitev za novo, politično še neobremenjeno zgodbo.
Seveda to ni nujno dobro, če volivci priložnost namenijo sumljivim ljudem tipa Arsenovič, ki zgled išče pri županu Jankoviću, glede lastnega mesta pa ne pozna niti osnov, kot je obstoj trga Leona Štuklja. A če bo Kangler na koncu izgubil, kar se zdi povsem verjetno, se zna letošnja mariborska zgodba za tamkajšnjo desno sredino izkazati kot velika zapravljena priložnost, posledice katere bodo nosili desetletja.
V približno četrtini občin se bodo na volitve odpravili še 2. decembra, da dokončno izvolijo svojega župana. Kljub temu je nekatere ugotovitve že mogoče potegniti. Denimo, da je opaziti rahel porast v volilni udeležbi, ki je pet odstotkov višja kot pred štirimi leti, kar je dobrodošel obrat siceršnjih trendov.
Nekaj pomembnejših, ki ste jih morda ob osredotočenosti na dogajanje v vaši občini spregledali, izpostavljamo spodaj.
SLS ni še (več) mrtvo kljuse
Po drugem zaporednem porazu na državnozborskih volitvah, ko so, tokrat še z odstotkom in pol manj kot pred štirimi leti, ponovno obstali pred vrati državnega zbora, so mnogi SLS že odpisali s slovenskega političnega prizorišča.
A stranka je še enkrat več demonstrirala svojo ukoreninjenost v slovenskem političnem prostoru, predvsem na terenu in na podeželju. Kljub vsemu, kar se ji dogaja na nacionalni ravni, je v 1 krogu lokalnih volitev dobila največ, 23 županov in 218 občinskih svetnikov, v igri pa imajo še vsaj 6 županov in še kje kakšnega pod oznako "samostojni". Izplen je sicer nekoliko manjši kot v prvem krogu pred štirimi leti (25/293), vendar daleč od kakšnega poloma, ki bi sledil eroziji z nacionalne ravni.
Pravzaprav bi bili s 47.965 glasovi, ki so jih po občinah prejeli njihovi kandidati, z lahkoto, z vsaj petimi poslanci, uvrščeni v državni zbor.
Vse to je dober obet za prihodnost SLS, ki jo kot premostitveni predsednik trenutno vodi Marjan Podobnik.
Zmagovita desna sredina
Čeprav rezultati v nekaterih večjih, predvsem mestnih občinah, zakrivajo realno stanje (tudi zaradi "samostojnih" statusov nekaterih županov, ki spadajo na pomladno desnico, (denimo Šrot v Celju), pa je pomladni trojček SDS-SLS-NSi nedvomno zmagovalec minulih volitev.

Če pogledamo v številkah, je trojček SDS-SLS-NSi dobil skupaj slabih 30 odstotkov glasov, medtem ko stranke koalicijskega šesterčka 27,7 %. Če izvzamemo SD, ki se je izkazala, pa preostalim petim strankam levo od sredine ostane le še dobrih 15 % glasov.
V spodnjem grafu je primerjava med blokoma po številu občinskih svetnikov.

Velik poraz instant levice na čelu z Marjanom Šarcem, Mirom Cerarjem in Alenko Bratušek
Kar nekoliko spregledan ostaja velik polom strank levo od sredine, ki so dale zadnje tri predsednike vlade Republike Slovenije.
Drugo uvrščena stranka zadnjih volitev, Lista Marjana Šarca, ni dobila niti enega župana in zgolj 53 občinskih svetnikov po celotni Sloveniji. Še v domačem Kamniku je bil od Šarčevega kandidata, Igorja Žavbija (29 %), v prvem krogu boljši Matej Slapar iz NSi (29,6). Kandidata sta sicer zelo izenačena, a ne glede na to, kako se bo v domači občini Šarca in Tonina razpletlo, je LMŠ, ob SMC, nedvomno največja poraženka minulih volitev.
Lokalne volitve so pritrdile kazalcem, da je Cerarjeva stranka v prostem padu. Če so na lokalnih volitvah pred štirimi leti dosegli dobrih 11 odstotkov in 293 svetniških mandatov (sicer nobenega župana), so danes na 4 odstotkih in 91 svetniških mandatih. Imajo sicer enega župana, v drugem krogu pa še 3 kandidate (med njimi po slučaju "njihovega" Arsenoviča v Mariboru), a to je slaba tolažba in zatiskanje oči pred potjo stranke na smetišče domovine, kjer jo že čakajo njene predhodnice LDS, Zares in PS.
Anže Logar ima prihodnost ...
Čeprav kandidatu SDS (s podporo več desnosredinskih strank) dr. Anžetu Logarju v Ljubljani ni uspelo izsiliti 2. kroga volitev (kar gre precejšnja zasluga strankam parlamentarne levice, ki so se Jankoviću gladko umaknile s poti,) pa je njegovih slabih 30 odstotkov v Ljubljani v nekem smislu vendarle Logarejva osebna zmaga.
Te županske volitve so namreč bile zanj svojevrsten preizkus, ali lahko kot nosilec politične ideje preseže domet stranke v njej najbolj nenaklonjenem okolju. Test je prestal in iz njega izšel kot najuspešnejši županski kandidat pomladne desnice v Ljubljani v zadnjih 20 letih. S tem je dokazal, da tako za stranko kot za pomladno politično opcijo pomeni dodano vrednost, napadi nanj in zmanjševanje pomena njegovega rezultata pa, da se tega zaveda tudi levi komentariat.
Nad Logarjem sicer še ostaja Janez Janša, a ko bodo v SDS ocenili, da je tudi v njihovih prvih bojnih vrstah napočil čas za novo generacijo, bo za razvoj Logarjevega potenciala nad njim le še modro nebo.
... morda tudi Franc Kangler, a še ni tam ...
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler se s svojimi 31 odstotki, oziroma 14 tisoč glasovi Mariborčanov, iz globokega brezna, kamor so ga kot žrtveno jagnje porinili v času vstaj, ponovno vrača med žive.
A po Fištravčevem polomu so mu za tekmeca nastavili kontroverznega podjetnika Sašo Arsenoviča, ki ima podporo levega establišmenta in regionalnega tiska.
V tem boju z mlini na veter bo Kanglerju, ne glede na odvrženih mnogo težkih bremen, ki so mu jih po krivem naprtili, težko. In morda je tudi Maribor sit starih obrazov (pa če so za kaj krivi ali ne) in išče svežo rešitev za novo, politično še neobremenjeno zgodbo.
Seveda to ni nujno dobro, če volivci priložnost namenijo sumljivim ljudem tipa Arsenovič, ki zgled išče pri županu Jankoviću, glede lastnega mesta pa ne pozna niti osnov, kot je obstoj trga Leona Štuklja. A če bo Kangler na koncu izgubil, kar se zdi povsem verjetno, se zna letošnja mariborska zgodba za tamkajšnjo desno sredino izkazati kot velika zapravljena priložnost, posledice katere bodo nosili desetletja.
Povezani članki
Zadnje objave

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

"Učite se od mene, ki sem krotak in od srca ponižen."
1. 10. 2023 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
7 komentarjev
Kraševka
Vsi tisti, ki govorijo, da ne marajo strank, so v bistvu za enopartijski sistem. Ta pa je daleč od demokracije.
Alojzij Pezdir
Dejstvo, da se je lokalnih volitev, kjer vsaj župane volimo po ustavno korektnem, preglednem in demokratičnem večinskem volilnem sistemu, dejavno udeležilo komaj pol volilnih upravičencev, zagotovo ne dokazuje zadostnega zaupanja v prakso uveljavljanja politične demokracije ter v njene izvoljene nosilce. Še manj zaupanja v vladajoče politične stranke in njihovo politično verodostojnost dokazuje skoraj tretjina oddanih glasov nestrankarskim kandidatom in neodvisnim kandidatnim listam.
Skratka. Aktivna polovica volilnega telesa, ki je kar tretjino oddanih glasov namenila nestrankarskim kandidatom, je še enkrat odločno in nedvoumno izrekla jasno in odločno kritiko obstoječim političnim strankam in njihovi samopašno zdraharski politiki nenehnega iskanja ter razpihovanja drobnih razlik in medijskega uprizarjanja nestrpnosti in sovraštva ter proti prevladujoči in vladajoči politiki nazadnjaškega vztrajanja pri mrtvoudni in popolnoma neambiciozni politični "stabilnosti statusa quo".
Seveda se bodo tudi tokrat prvaki strank pred mikrofoni in kamerami ponosno "trkali po prsih" kot zmagovalci, saj več kot 200 županskih priložnosti in več kot tisoč svétniških sedežev v lokalnih organih oblasti ponuja več kot dovolj drobnih priložnosti za nekritično in neutemeljeno samohvalo.
A bil bi že skrajni čas, da bi se prvaki in člani vsaj najbolj na široko razvejanih in vsaj najbolj ambicioznih demokratičnih političnih strank samokritično pogledali v "ogledalo" volilnih izidov in si zadali za dolgoročni razvojni cilj kakovostno dvigniti raven svojega lastnega in skupnega političnega delovanja in s tem tudi kakovostno dvigniti raven splošnega zaupanja državljanov v politični sistem ter v bolj strpno, ambiciozno, pošteno in etično delovanje političnih strank.
Kraševka
APMMB2 ob 6,16
Lepo in na široko ste opisali problem IZBIRE ŽUPANA. Človek, ki slabo vodi svoje podjetje, ni primeren za VODSTVO občine. S takim človekom občina dobi "parazita", ki ji jemlje prepotrebna sredstva, ker negospodarno troši.
Kangler je delal v prid Mariboza. Njegov protikandidat je oboževalec Jankoviča, torej ima za vrednoto to kad dela jankovič, ki zahteva podkupnine (v denarju, materialu in "storitvah") in PREVARANTSTVO. Torej to je všeč Arsenoviču.
APMMB2
Igor, dejstvo je, da so Kanglerja odstranili tisti, ki jim je dal premalo. Med njim je tudi tovariš Partljič.
Kangler pač ni pripadal in ne pripada mariborskim občinskim podpirancem, ki tako kot v Ljubljani živijo na račun občine. To so razni kultrniki in strokovnjaki, ki proajajo meglo.
Korog, ki želi prperečiti Kanglerju županstvo je enak, kot je bil takrat, ko so Kanglerja vrgli.
In kdo je Arsenovič? Po podatkih, ki jih nihče ni zanikal ali utemeljeno ovrgel, je to človek ki ga bremeni 8 mio kreditov.
Izdja se za podjetnika in to uspešnega. Kako je nakdo lahko uspešen podjetnik in hkrati tako zadolžen, da dolgov s svojiim podjetništvom nkoli ne bo mogel poplačati. Če jih bo s pomočjo mariborskega proračuna pa vemo, kaj to pomeni. To pomeni, da bo kradel.
Prav tako zelo uspešnemu podjetniki, ki se je zadolžil preko svojih zmožnosti tvarišu Zoranu Jankoviću ni uspelo poravnati dolgov njegovih podjetij in je sicer poskušal s prelivanjem iz ljubljanskega prračuna, pa ni šlo. Potem je odplačilo dolgov preprosto naprtil nam vsem davkoplačevalcem, ne le ljubljančanom, ki ga vneto volijo, amak tudi tsitim, ki z Ljubljano kaj dosti nimajo. Tako počno uspešni slovenski podjetniki. Tako počno komunistični podjetniki po svetu. Prodajajo komunizem, živijo pa s krediti kapitalistov.
No v Ljubljani je drugače, tam se podjetnik prežvlja iz proračuna Ljublanje in zanimivo, bolj, ko to počne, boj cenjen je, ker ima neki.
Upajmo, da se to v Mariboru ne bo zgodilo.
Zaradi Kanglerja Partljič ne bo skrahiral, zaradi Aresnoviča pa utegne Maribor.
Kraševka
Mariborski USTAJNIKI, so okronali Fištrovca. Toda Fištrovcu se ta "grdo ukradena "zmaga" ni kaj dosti obrestovala.
Če bi imeli normalno tožilstvo in sodstvo, bi taki ustajniki namesto na županski stol, morali na sodišče. Kajti preprečevali so redne seje občinskega sveta in od ljudstva izvoljenega župana Kanglerja. Hodili so razbijat na občino, trkati na vrata in strašiti. Danes pa bi ti ljudje "kova ustajnikov" radi uzakonili, kaj je sovražni govor. To kar so delali po Mariboru "gotof", je bil dejansko sovražni govor, razbijanje pa sovražno dejanje.
To vse je Kangler kar pokončno prenesel, čeprav so ga tudi sodno neupravičeno preganjali in poleg županovanja, so mu odvzeli tudi mandat v državnem svetu. To so tako velike KRIVICE, ki jih lahko prenese le močan človek. Po vsem lahko rečem, da je tudi pošten, saj mu lažnih obtožb niso uspeli dokazati.
Mariborčani so spoznali, da je bil Fištrovec veliko slabši od Kanglerja. Upam, da bodo Mariborčani sedaj spet izvolili za župana Kanglerja, ki je za Maribor v preteklih letih veliko naredil.
Arsenovič je kot muha enodnevnica, ki so ga potegnili "iz rokava" tisti, ki bi radi imeli v Mariboru Jankoviča številka 2.
Kakšne metode vladanja ima Jankovič pa je vsem dobro znano. Njegovi posli so zelo sumljivi. Za Arsenoviča se sliši, da mu njegovo podjetje ne gre ravno dobro. In če sprejema županstvo zato, da bi tako lažje saniral svoje podjetje, bi to bilo za Maribor zelo slabo.
Zaupam v prevdarnost Mariborčanov, da bodo nemenili glas za Kanglerja, ki je s svojim delom dokazal, da zna delati v dobro mesta Maribor.
IgorP
Kraševka Drži se TIGR-a, to obvladaš! Glede Kanglerja pa se pozanimaj, za koliko tisoč € lubenic je prodal okoliškim prebivalcem, kupcev pa še sam ne pozna!!!!!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.