Pavla Jesih: ena prvih slovenskih alpinistk

Začetek 20. stoletja je bil tudi začetek vzpona slovenskega alpinizma. Naši fantje in dekleta so najprej preplezali slovenske stene, po drugi svetovni vojni odšli v Alpe in od tod v Himalajo na sam vrh sveta. 

Ena od začetnic je bila tudi Pavla Jesih (1901–1976). Enakovredna fantom je preplezala praktično vse pomembne slovenske stene. Tiste na Triglav, Škrlatico, Široko peč, Špik, Jalovec in druge. Kot članica Turistovskega kluba Skala je preplezala praktično vse in opravila 18 prvenstvenih smeri. Vrhunski dosežek tedanjega časa. 

Čopov steber 

Najprej je plezala skupaj z Miro Marko, potem pa sta se razšli in je plezala v družbi Milana Gostiše, Jožeta Lipovca, Mihe Potočnika, Stanka Tominška in ... Jožeta Čopa. Najbolj znana je prav po njunem večdnevnem skupnem vzponu preko osrednjega triglavskega, danes Čopovega stebra v septembru 1945. O podvigu je bil posnet tudi film. 

Nekoliko manj znana je njena podjetniška kariera. Bila je največja lastnica verige kinematografov v kraljevini in inovatorka na področju kinematografije. Pravi podjetniški talent. 

Med vojno je logistično, finančno in z lastnim delom podpirala OF. Vendar to ni bilo dovolj. Nova oblast za kapitaliste in buržuje ni imela posebnega posluha. Da bi z njo lažje opravili, so jo obdolžili kolaboracije, njeno premoženje pa podržavili. Kot odškodnino so ji hinavsko ponujali prestižne funkcije v novoustanovljeni državni filmski industriji, a se ni pustila pretentati. 

Najbolj znana je po večdnevnem skupnem vzponu z Jožetom Čopom preko osrednjega triglavskega, danes Čopovega stebra v septembru 1945. O podvigu je bil posnet tudi film. 

V planinskih kočah 

Drugo življenjsko obdobje je raje preživljala kot oskrbnica v planinskih kočah. Z novo oblastjo ni želela imeti opravka. Po upokojitvi je živela v središču Ljubljane. V spominu nas, ki hodimo v gore, je ostala kot zavzeta ljubiteljica gora in pokonča oseba, ki ni želela imeti opravka s pritlehnostmi. 

(D222, 54)