Partizani so Ribnico uničevali tudi z »zavezniki« (8. del)

Partizani so v Ribnici pustošili dvakrat. Prvič, ko se je septembra 1943 iz nje umaknila italijanska vojska in so jo lahko prosto zasedli (po njihovo »osvobodili«); 6. januarja 1944 so se znesli nad kulturno in socialno dediščino kraja. Drugič so se znesli nad Ribnico v zadnjega pol leta vojne.

»Začela se je težka doba. Partizani so nas zaničevali, sramotili, poniževali, nam očitali krvave roke in obljubljali pokoro za naš prestopek. Zaprt sem bil v Ribnici, od tu so nas zvezane za en teden prepeljali v Novo mesto, od tam pa v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano. Tu sem dočakal amnestijo in se v začetku avgusta 1945 vrnil domov. Zaradi domobranstva sem bil brez državljanskih pravic (brez volilne pravice, brez službe). Spričevalo o končanem učiteljišču je bilo neveljavno, pravica do službe in dela v učiteljskem poklicu mi je bila vzeta. Ostal sem tako rekoč brez vsega. Lahko pa sem bil vesel, da sem vojno in po vojni revolucionarni in neusmiljeni čas srečno preživel, čeprav telesno in duševno pohabljen. Bal sem se kamorkoli iti sam, če sem srečal miličnika s peterokrako zvezdo na kapi, me je streslo, ker me je spomnilo na vse zaničevanje, psovke, udarce, lakoto in žejo. Bil sem dotolčen od neprestanega vzklikanja in ščuvanja: 'Smrt, smrt, smrt ...!' To se je vedno ponavljalo. Kako težko je bilo to prenašati in poslušati! Do kraja sem bil prestrašen.«

Nemočni

Tako beremo v knjigi Rodbina Petek. Bozbirtovi, Ribnica No 76 (str. 69–70), ki jo je leta 2018 izdalo Muzejsko društvo Ribnica, v njej pa je Anton Petek opisal življenje družine Petek iz Ribnice. To je še ena knjiga, v kateri je lepo prikazano, kako nemočni so bili »navadni« ljudje med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Tudi v Ribnici so imeli Italijane, Nemce, domobrance, toda ljudje so najbolj nastradali zaradi partizanov. Tudi Petkova družina.

Partizani so v Ribnici pustošili dvakrat. Prvič, ko se je septembra 1943 iz nje umaknila italijanska vojska in so jo lahko prosto zasedli (po njihovo »osvobodili«). Tu so imeli zapore za vaške stražarje in druge nasprotnike, ki so jim »sodili« in jih ubijali. 6. januarja 1944 so se znesli nad kulturno in socialno dediščino kraja.

Tudi v Ribnici so imeli Italijane, Nemce, domobrance, toda ljudje so najbolj nastradali zaradi partizanov.

Protinarodno delovanje

Drugič so se komunistični partizani znesli nad Ribnico v zadnjega pol leta vojne. Takrat so med Slovenci pustošili na prav poseben način. Pomagali so si s t. i. zavezniki oziroma z njihovim letalstvom. To je bila še ena od velikih komunističnih prevar Brozovih, Kardeljevih in Kidričevih komunistov. »Zaveznike« oziroma njihovo letalstvo so izkoriščali, da so uničevali svoje nasprotnike. »Zavezniškemu« letalstvu v južni Italiji so pošiljali koordinate, kje in kaj naj bombardirajo. To bombardiranje je še ena velika tema naše medvojne zgodovine, ki je zgodovinopisno in publicistično popolnoma neobdelana. Levim zgodovinarjem na misel ne pride, da bi jo raziskovali in pisali o njej. Popolnoma jasno je, zakaj jo pustijo zaroti molka. To je namreč še ena tema od mnogih, ki povsem razgaljajo protinarodno delovanje Kardeljevih in Kidričevih komunistov ter partizanov.

Več o zapisih doživljanja v času bombardiranja si preberite v nadaljevanju.