Papež zavrnil milijonsko donacijo, ker ima raje "nogometno tekmo na sosednjem dvorišču, kot skorumpirano prvenstvo na slavnem igrišču"
Naj se sliši donacija v višini milijon evrov še tako mamljiva, je papež Frančišek organizaciji Scholas Occurentes, ki je ček prejela, naročil, naj donacijo zavrne.
Donacija je namreč prišla iz vlade argentinskega predsednika Mauricia Macrija, Frančišek pa od oblasti v svoji domači državi pričakuje, da ljudem pomagajo neposredno, piše Vatican Insider.
Scholas Occurentes je mednarodna zveza več kot 430.000 šol na petih kontinentih, ki je nastala se za časa škofovanja papeža Frančiška v Buenos Airesu in ki temelji na povezavi športa, znanosti in tehnologije v izobraževanju. Scholas Occurentes deluje pod neposredno pristojnostjo Svetega sedeža.
Raje nogometna igra na sosednjem igrišču kot na slavnem stadionu, prežetim s korupcijo
Namero po donaciji je Macri razglasil 30. maja na šestem Svetovnem kongresu organizacije. Deset dni kasneje, 9. junija, sta predsednika zveze José María del Corral in Enrique Palmeyro, ki sicer z Bergogliom sodelujeta že dvajset let, uradno zavrnila donacijo, za kar ju je prosil sam papež.
"Argentinska vlada mora odgovarjati potrebam ljudi, od države nimata pravice prositi niti centa," jima je napisal v pismu, in dodal, da se je "kot oče in brat" zbal, da "boste morda začeli spolzko pot proti korupciji." Papežu so po poročanju argentinskega medija Clarina na ušesa namreč prišli določeni "administrativni neredi" v organizaciji. "Bodite apostoli, ne poslovneži, ki delajo za mednarodne organizacije."
"Raje imam veselo, improvizirano nogometno igro, ki jo igra mladina na sosednjem dvorišču, kot veliko prvenstvo na slavnem igrišču, vendar prežeteto s korupcijo," je še dodal v pismu.
Predsednikovo pisarno je presenetilo, da papež o donaciji pred tem ni vedel ničesar.
Vprašanje zneska
Znesek je znašal več kot milijon evrov oziroma 16.666.000 pesov (argentinska valuta, op. ur.). Ravno teh 666 v znesku papežu niso bili prav nič všeč.
Predsednikova pisarna pravi, da je velikost donacije izrecno določila Scholas Occurentes,, saj bi pokrila ravno obnovitev prostorov zveze v Argentini in najem novega osebja. Po drugi strani pa v organizaciji zanikajo, da je šlo res za tako točen znesek.
Že kot nadškof nerad prejemal državni denar
Še ko je bil papež Frančišek buenosaireški nadškof, ni rad sprejemal denarja od države. Raje jo je, kot tudi druge organizacije, pozival, naj ubogim pomaga neposredno in ne preko Cerkve. Še kot papež je pozval argentinske škofe, naj za evharistični kongres ne prosijo pomoči države.
Zavrnitev povzročila dodatne nestabilnosti
"Kompleksen odnos med argentinsko predsednikovo palačo in papežem Frančiškom je obrnil nov list, ki še dodatno stopnjuje napetost v že dolgi zgodovini nesporazumov," piše komentator Sergio Rubin za Clarin. Ena izmed posledic je bila obtožba opozicije, da je Macri poskušal papeža podkupiti.
"Po kratkem in hladnem protokolarnem obisku Macrija pri papežu februarja se vse skupaj bere kot nevljudnost," je Julio Blanck komentiral za isti medij.
Po volitvah novembra 2015 je v argentinski družbi namreč začelo prihajati do razhajanj med tistimi, ki podpirajo novo Macrijevo politiko, in tistimi, ki želijo nazaj politiko nekdanje predsednice Cristine Kirchner. Papež poskuša obe strani obravnavati enako, v družbi pa se nenehno porajajo vprašanja ali je za ali proti Macriju, saj so, po drugi strani, med njima dokumentirani telefonski pogovori v povsem prijateljskem vzdušju.
"Kompleksen odnos med argentinsko predsednikovo palačo in papežem Frančiškom je obrnil nov list, ki še dodatno stopnjuje napetost v že dolgi zgodovini nesporazumov," piše komentator Sergio Rubin za Clarin. Ena izmed posledic je bila obtožba opozicije, da je Macri poskušal papeža podkupiti.
"Po kratkem in hladnem protokolarnem obisku Macrija pri papežu februarja se vse skupaj bere kot nevljudnost," je Julio Blanck komentiral za isti medij.
Po volitvah novembra 2015 je v argentinski družbi namreč začelo prihajati do razhajanj med tistimi, ki podpirajo novo Macrijevo politiko, in tistimi, ki želijo nazaj politiko nekdanje predsednice Cristine Kirchner. Papež poskuša obe strani obravnavati enako, v družbi pa se nenehno porajajo vprašanja ali je za ali proti Macriju, saj so, po drugi strani, med njima dokumentirani telefonski pogovori v povsem prijateljskem vzdušju.
Papeževa zavrnitev v javnosti odmeva ravno v času, ko so aretirali ministra prejšnje vlade Joseta Lopeza zaradi skrivanja skoraj devetih milijonov dolarjev v prostorih samostana v Buenos Airesu.
Aretacija meče temno senco tako na nekdanjo vlado s Cristino Kirchner na čelu kot tudi na lokalno Cerkev zaradi dejstva, da so denar našli v samostanu.
Aretacija meče temno senco tako na nekdanjo vlado s Cristino Kirchner na čelu kot tudi na lokalno Cerkev zaradi dejstva, da so denar našli v samostanu.
Zadnje objave
[Duhovna misel] Mi smo pot, kamen in trnje
12. 7. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Na stotine strupenih kač ogroža kitajske domove
11. 7. 2026 ob 14:34
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.