Papež Leon XIV. po molitvi Regina Caeli nagovoril vernike

Po enaindvajsetih dneh od izvolitve je papež Leon XIV. na praznik Device Marije, pomočnice kristjanov, v nedeljo, 25. maja 2025, prvič kot papež molil molitev Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Caeli) z okna apostolske palače. To je storil v latinščini, pridružila pa se mu je množica vernikov, ki se je zbrala na Trgu svetega Petra.

V nagovoru se je papež zahvalil za naklonjenost vernikov ter jih prosil za molitev in bližino. Nato je na podlagi današnjega evangelija (prim. Jn 14,23-29) nagovoril zbrane. Izpostavil je beatifikacijo poljskega duhovnika Stanislava Kostko Streicha, omenil je dan molitve za Cerkev na Kitajskem ter pozval k dialogu in prizadevanju za mir. Spomnil je tudi na deseto obletnico Frančiškove okrožnice Laudato si. Sveti oče je pozval, naj na hodimo v veselju vere, naj vsepovsod prinašamo Jezusovo ljubezen ter naj ne pozabimo, da je vsak človek bivališče Boga, katerega navzočnost se razodeva zlasti v malih, ubogih in trpečih. Vse vernike je prosil, da bi bili pozorni in sočutni kristjani.

Nekaj sporočil prvega nastopa naslednika apostola Petra

Ko je v konklavu izvoljen nov papež, najprej vstopi v t. i. sobo solz, majhno sobico poleg Sikstinske kapele, kjer se prvič odene v papeška oblačila. To, kar papež nosi, ko stopi na balkon bazilike sv. Petra, da pozdravi svet in poda svoj prvi blagoslov Urbi et Orbi (Mestu in svetu), je več kot le modni trenutek: razkriva njegov osebni slog in njegovo dojemanje nove vloge vodje Katoliške cerkve. Vsak element papeške obleke  – od zucchetta iz 13. stoletja do kroja talarja – nosi sporočila stoletja dolge tradicije in podčrta specifično noto njegovega pontifikata.

8. maja zvečer je bil svet priča prvemu javnemu nastopu Njegove svetosti, papeža Leona XIV. Kot 267. papež Katoliške cerkve je nastopil z lože bazilike sv. Petra. To je pomenilo začetek pontifikata, ki nakazuje brezčasno dostojanstvo papeške službe, ki ohranja svojo vlogo namestnika Jezusa Kristusa na Zemlji od apostola Petra do danes.

Že na prvi pogled je bilo videti, da je papež Leon XIV. izbral bolj tradicionalen pristop v svojem videzu kot njegov predhodnik, saj se je pojavil v belem papeškem talarju, preko katerega je nosil roket (kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov), okrašen z rdečo moceto (kratko oblačilo, ki pokriva ramena in prsi, nosijo ga papež, kardinali, škofje, opati), štolo in križem. To je očitno drugače od prvega nastopa papeža Frančiška, ki se je leta 2013 glede obleke na svojem prvem papeškem nastopu odločil drugače kot predhodni papeži.

Še preden je pokojni papež Frančišek spregovoril prvo besedo množici, zbrani na Trgu sv. Petra, je bilo zaznati, da pošilja s svojo belo kaso brez česar koli čez njo jasno sporočilo svetu: sledile bodo velike spremembe. Pri papežu Leonu XIV. pa je bila na dan izvolitve opazna vizualna podobnost s prvim nastopom papeža Benedikta XVI., kar poudarja spoštovanje do teže tradicije in papeškega urada. Ko je papež Benedikt XVI. leta 2005 stopil na balkon bazilike, je njegova obleka imela nepričakovan pridih: pod svojim belim talarjem, belim roketom in rdečo moceto je še vedno nosil črni talar in ob dvigu rok je bilo videti rdečo, belo in črno barvo.

Posebej je vredno omeniti, da je papež Leon XIV. nosil roket – liturgično oblačilo, ki ga na balkonu redko vidimo – s čimer je poudaril svojo identiteto ne le kot rimskega škofa, ampak tudi kot visokega duhovnika, globoko zakoreninjenega v sveti liturgiji Cerkve. To simbolizira duhovniško dostojanstvo, duhovno čistost in krstno prerojenje.

Kratka rdeča pelerina, imenovana moceta, je znak pristojnosti, ki jo tradicionalno nosi papež kot simbol svoje kanonične avtoritete. Spominja na kontinuiteto papeškega urada, saj je Benedikt XVI. oživil njeno uporabo, potem ko je po Pavlu VI. padla v pozabo. Prav tako je po odstopu leta 2013 papež Benedikt prenehal nositi moceto, s čimer je spoštoval njeno simboliko dejavne papeške avtoritete.

Še posebej sta pomembna štola in križ. Štola je širokemu traku podoben kos oblačila, ki ga nosijo duhovniki in škofje, in simbolizira njihovo vlogo služabnikov Cerkve. Za papeža poudarja njegove pastoralne in zakramentalne dolžnosti in še posebej predstavlja njegovo zavezanost služenju Božjemu ljudstvu.

Velik zlat križ je jasen simbol njegovega poslanstva Kristusovega namestnika. Predstavlja osrednjo vlogo križanja in vstajenja v krščanski veri. Križ je simbol Kristusove žrtve za človeštvo in papeževe vloge pri vodenju Cerkve v naukih in zgledu Kristusa.

Na glavi je imel belo škofovsko čepico ali zucchetto. To je majhna kapa brez roba, ki označuje papeževo avtoriteto, odraža starorimski vpliv in jo nosijo vsi kardinali in škofje, s tem da je papeževa čepica bela, škofovska vijolična, kardinalska pa rdeča.

Na desni roki papež nosi papežev prstan, znan tudi kot ribičev prstan. Papeži ga nosijo od 13. stoletja dalje in je tradicionalen simbol avtoritete naslednika svetega Petra, ki velja za prvega papeža. Oblika prstana običajno prikazuje svetega Petra, ki drži ribiško palico, kar simbolizira njegovo vlogo ribiča ljudi, kot je opisano v Novi zavezi. Ribičev prstan ni le simbol papeževega duhovnega vodstva, ampak označuje tudi formalen začetek njegovega pontifikata. Prstan tradicionalno nosi papež med svojim vladanjem in se uporablja za uradna dejanja, kot je pečatenje papeških dokumentov.

Skupaj so ti predmeti na nek način vizualni pričevalci cerkvene kontinuitete, enotnosti s tradicijo in spoštovanjem. Poudarjajo papeževo vlogo tako služabnika kot duhovnega voditelja, kar zaznamuje začetek njegovega pontifikata z močno vizualno povezavo z osrednjimi nauki Cerkve.