Papež Frančišek posegel v razpravo o splavu v svoji domovini: Je za rešitev problema prav najeti morilca?

Vir foto: wikimedia
POSLUŠAJ ČLANEK
V Argentini poteka polemična razprava o zakonskem predlogu predsednika Alberta Fernandeza, ki vodi k popolni liberalizaciji splava v tej državi.

V razpravo je, po pisanju Cruxa, že dvakrat posegel sam papež Frančišek. V lastnoročno napisanem pismu revnim ženskam iz slumov Buenos Airesa, ki so ga prosile, naj bo njihov glas v razpravi, je med drugim zapisal, da občuduje njihove pro-life prizadevanja, tistim, ki jih nočejo slišati, pa je zastavil dve vprašanji: "je prav rešiti problem z ubojem človeškega življenja?" ter "je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"

V pismu prijatelju duhovniku, ki deluje v najrevnejših slumih, pa je Frančišek poudaril, da vprašanje splava presega zgolj versko opredelitev, saj gre za vprašanje človečnosti.

Lani izvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernandez je sredi novembra v argentinski kongres vložil zakon, ki bi splav razglasil za "legalen, varen in svoboden" po vsej Argentini.

Obstoječa ureditev splav namreč dovoljuje le v primeru posilstva ali če je ogroženo življenje matere. Po novem bi bil splav prosto izvedljiv do 14. tedna nosečnosti, obenem pa kadarkoli v nosečnosti, če bi bila ta posledica spolne zlorabe ali če bi bilo fizično ali psihično ogroženo življenje matere. Prav tako bi predlagani zakon dekletom po 13. letu omogočal splav brez soglasja njihovih staršev.

Fernandez že dolgo trdi, da bi bila legalizacija splava rešitev za ženske, ki živijo v revščini in si ne morejo privoščiti splava v zasebnih bolnišnicah. Zakon pa bi tako preprečil smrti zaradi nezakonitih splavov. Zadnji podatki sicer kažejo, da zaradi spontanega ali povzročenega splava v 45 milijonski Argentini umre okoli 40 žensk letno.

Predsednik Fernandez je med drugim dejal tudi, da čeprav je katoličan, splav vidi kot "vprašanje javnega zdravstva" ter izrazil upanje, da zaradi njegovega prizadevanja po legalizaciji splava Papež  Frančišek nanj ne bo jezen.

Papež: razumeti je treba, da ne gre za versko, temveč znanstveno vprašanje


Jezen ali ne, papež Frančišek se je v zadnjih tednih že dvakrat vmešal v perečo razpravo o legalizaciji splava v svoji domovini, seveda na strani nasprotnikov zakona.

Najprej so se v pismu nanj obrnile ženske iz najrevnejših slumov Buenos Airesa, iz Bergoglijeve nekdanje nadškofije. V pismu so ga prosile, naj postane njihov javni glas, saj so same povsem preslišane, čeprav se številni zagovorniki splava v svojih argumentih sklicujejo ravno na "ženske iz revnih četrti".

"Na vas, Sveti oče, se obračamo s prošnjo, da bi se nam pomagali obrniti na javnost, ker se počutimo ujetnice situacije, kjer so ogrožene naše lastne družine, naše najstniške hčere in prihodnje generacije, ki rastejo z idejo, da naša življenja niso zaželjena in da nimamo pravice imeti otrok samo zato, ker smo revne," so zapisale Frančišku ter dodale, da se za pomoč obračajo nanj, ker bodo njemu politiki zagotovo prisluhnili z večjo pozornostjo, kot prisluhnejo njim.

"Naš glas, kot glas nerojenih otrok, ni nikoli slišan," nadaljujejo. "Naša realnost žensk, ki se, skupaj s svojimi otroki spopadamo z življenjem, je zasenčena od žensk, ki brez našega konsenza trdijo, da nas predstavljajo, pri tem pa dušijo naša resnična stališča k pravici do življenja. Prisluhniti nam nočejo niti politiki in novinarji. Če ne bi imeli naših duhovnikov, ki delujejo v slumih, in se oglašajo za nas, bi se počutile še bolj zapuščeno," pišejo papežu.

Papež jim je odgovoril z lastoročno napisanim pismom, ki ga je poslal preko članice argentinskega kongresa Victorie Morales Gorleri, ki pripada največji opozicijski stranki. Je namreč tudi posrednica za "ženske iz slumov bede", kot najrevnejše predele mest imenujejo v Argentini.

Papež je izrazil svoje občudovanje do avtoric pisma ter dodal, da gre resnično za ženske, ki vedo, kaj je življenje. "Domovina je ponosna na takšne žene," je zapisal.

V pismu je Frančišek zavzel stališče, da vprašanje splava "ni primarno stvar religije, temveč človeške etike, ki presega karerokoli versko prepričanje." 

"Zato si je dobro zastaviti dve vprašanji: je prav reševati problem z ubojem človeškega življenja? Je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"

Papež pa je v razpravo posegel še preko zasebnega pisma očetu Pepeu Di Paolu, ki živi in dela med najrevnejšimi prebivalci slumov Buenos Airesa, in sta z Bergoglijem prijatelja še iz časov, ko je bil tamkajšnji škof, Di Paulo pa ravno posvečen duhovnik.

"Zame deformacija pri razumevanju splava v glavnem izvira iz njegovega dojemanja, da gre za versko zadevo. Ampak stvar splava v bistvu ni verska stvar. Gre bolj za problem človečnosti kot za katerokoli versko prepričanje," prijatelju duhovniku zapiše papež. "Vprašanje splava mora biti zato naslovljeno znanstveno," nadaljuje.

"Frančišek mi je to poudaril, ker pravi, da mnogi verjamejo, da zavračanje splava izvira iz  mnenja in ne iz znanosti," je v debati, ki jo navaja Crux, dodatno pojasnil Di Paolo.

Ob citiranju papeževega pisma je Di Paola dodatno opozoril, da je znanost sposobna prebrati celotno sekvenco otroškega DNK pred rojstvom, kar je pripeljalo do tega da "kapitalistične države, ki dovoljujejo splav, 90 odstotkov nerojenih otrok z Downovim sindromom obravnavajo z nacistično miselnostjo."  

Duhovniki, ki pa delujejo v slumih, pa so se od svojih sosedov naučili da "ljubijo in skrbijo za življenje" ter da vezi ljubezni, vzpostavljene med najrevnejšimi dokazujejo, da ima "vsako življenje svojo vrednost".

"Po drugi strani pa v naši družbi gledamo dvoličnost, ki najrevnejšim odteguje pravico do posvojitve, ker recimo nimajo svoje lastnine," je bil kritičen do argentinskega sistema posvojitev.

Duhovnik je še opozoril, da je naslednji korak od legalizacije splava "odstranjevanje starejših pod krinko evfemizma "dostojne smrti", kar v bistvu pomeni izključevanje najšibkejših."  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike