Papež Frančišek posegel v razpravo o splavu v svoji domovini: Je za rešitev problema prav najeti morilca?
POSLUŠAJ ČLANEK
V Argentini poteka polemična razprava o zakonskem predlogu predsednika Alberta Fernandeza, ki vodi k popolni liberalizaciji splava v tej državi.
V razpravo je, po pisanju Cruxa, že dvakrat posegel sam papež Frančišek. V lastnoročno napisanem pismu revnim ženskam iz slumov Buenos Airesa, ki so ga prosile, naj bo njihov glas v razpravi, je med drugim zapisal, da občuduje njihove pro-life prizadevanja, tistim, ki jih nočejo slišati, pa je zastavil dve vprašanji: "je prav rešiti problem z ubojem človeškega življenja?" ter "je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"
V pismu prijatelju duhovniku, ki deluje v najrevnejših slumih, pa je Frančišek poudaril, da vprašanje splava presega zgolj versko opredelitev, saj gre za vprašanje človečnosti.
Lani izvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernandez je sredi novembra v argentinski kongres vložil zakon, ki bi splav razglasil za "legalen, varen in svoboden" po vsej Argentini.
Obstoječa ureditev splav namreč dovoljuje le v primeru posilstva ali če je ogroženo življenje matere. Po novem bi bil splav prosto izvedljiv do 14. tedna nosečnosti, obenem pa kadarkoli v nosečnosti, če bi bila ta posledica spolne zlorabe ali če bi bilo fizično ali psihično ogroženo življenje matere. Prav tako bi predlagani zakon dekletom po 13. letu omogočal splav brez soglasja njihovih staršev.
Fernandez že dolgo trdi, da bi bila legalizacija splava rešitev za ženske, ki živijo v revščini in si ne morejo privoščiti splava v zasebnih bolnišnicah. Zakon pa bi tako preprečil smrti zaradi nezakonitih splavov. Zadnji podatki sicer kažejo, da zaradi spontanega ali povzročenega splava v 45 milijonski Argentini umre okoli 40 žensk letno.
Predsednik Fernandez je med drugim dejal tudi, da čeprav je katoličan, splav vidi kot "vprašanje javnega zdravstva" ter izrazil upanje, da zaradi njegovega prizadevanja po legalizaciji splava Papež Frančišek nanj ne bo jezen.
Jezen ali ne, papež Frančišek se je v zadnjih tednih že dvakrat vmešal v perečo razpravo o legalizaciji splava v svoji domovini, seveda na strani nasprotnikov zakona.
Najprej so se v pismu nanj obrnile ženske iz najrevnejših slumov Buenos Airesa, iz Bergoglijeve nekdanje nadškofije. V pismu so ga prosile, naj postane njihov javni glas, saj so same povsem preslišane, čeprav se številni zagovorniki splava v svojih argumentih sklicujejo ravno na "ženske iz revnih četrti".
"Na vas, Sveti oče, se obračamo s prošnjo, da bi se nam pomagali obrniti na javnost, ker se počutimo ujetnice situacije, kjer so ogrožene naše lastne družine, naše najstniške hčere in prihodnje generacije, ki rastejo z idejo, da naša življenja niso zaželjena in da nimamo pravice imeti otrok samo zato, ker smo revne," so zapisale Frančišku ter dodale, da se za pomoč obračajo nanj, ker bodo njemu politiki zagotovo prisluhnili z večjo pozornostjo, kot prisluhnejo njim.
"Naš glas, kot glas nerojenih otrok, ni nikoli slišan," nadaljujejo. "Naša realnost žensk, ki se, skupaj s svojimi otroki spopadamo z življenjem, je zasenčena od žensk, ki brez našega konsenza trdijo, da nas predstavljajo, pri tem pa dušijo naša resnična stališča k pravici do življenja. Prisluhniti nam nočejo niti politiki in novinarji. Če ne bi imeli naših duhovnikov, ki delujejo v slumih, in se oglašajo za nas, bi se počutile še bolj zapuščeno," pišejo papežu.
Papež jim je odgovoril z lastoročno napisanim pismom, ki ga je poslal preko članice argentinskega kongresa Victorie Morales Gorleri, ki pripada največji opozicijski stranki. Je namreč tudi posrednica za "ženske iz slumov bede", kot najrevnejše predele mest imenujejo v Argentini.
Papež je izrazil svoje občudovanje do avtoric pisma ter dodal, da gre resnično za ženske, ki vedo, kaj je življenje. "Domovina je ponosna na takšne žene," je zapisal.
V pismu je Frančišek zavzel stališče, da vprašanje splava "ni primarno stvar religije, temveč človeške etike, ki presega karerokoli versko prepričanje."
"Zato si je dobro zastaviti dve vprašanji: je prav reševati problem z ubojem človeškega življenja? Je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"
Papež pa je v razpravo posegel še preko zasebnega pisma očetu Pepeu Di Paolu, ki živi in dela med najrevnejšimi prebivalci slumov Buenos Airesa, in sta z Bergoglijem prijatelja še iz časov, ko je bil tamkajšnji škof, Di Paulo pa ravno posvečen duhovnik.
"Zame deformacija pri razumevanju splava v glavnem izvira iz njegovega dojemanja, da gre za versko zadevo. Ampak stvar splava v bistvu ni verska stvar. Gre bolj za problem človečnosti kot za katerokoli versko prepričanje," prijatelju duhovniku zapiše papež. "Vprašanje splava mora biti zato naslovljeno znanstveno," nadaljuje.
"Frančišek mi je to poudaril, ker pravi, da mnogi verjamejo, da zavračanje splava izvira iz mnenja in ne iz znanosti," je v debati, ki jo navaja Crux, dodatno pojasnil Di Paolo.
Ob citiranju papeževega pisma je Di Paola dodatno opozoril, da je znanost sposobna prebrati celotno sekvenco otroškega DNK pred rojstvom, kar je pripeljalo do tega da "kapitalistične države, ki dovoljujejo splav, 90 odstotkov nerojenih otrok z Downovim sindromom obravnavajo z nacistično miselnostjo."
Duhovniki, ki pa delujejo v slumih, pa so se od svojih sosedov naučili da "ljubijo in skrbijo za življenje" ter da vezi ljubezni, vzpostavljene med najrevnejšimi dokazujejo, da ima "vsako življenje svojo vrednost".
"Po drugi strani pa v naši družbi gledamo dvoličnost, ki najrevnejšim odteguje pravico do posvojitve, ker recimo nimajo svoje lastnine," je bil kritičen do argentinskega sistema posvojitev.
Duhovnik je še opozoril, da je naslednji korak od legalizacije splava "odstranjevanje starejših pod krinko evfemizma "dostojne smrti", kar v bistvu pomeni izključevanje najšibkejših."
V razpravo je, po pisanju Cruxa, že dvakrat posegel sam papež Frančišek. V lastnoročno napisanem pismu revnim ženskam iz slumov Buenos Airesa, ki so ga prosile, naj bo njihov glas v razpravi, je med drugim zapisal, da občuduje njihove pro-life prizadevanja, tistim, ki jih nočejo slišati, pa je zastavil dve vprašanji: "je prav rešiti problem z ubojem človeškega življenja?" ter "je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"
V pismu prijatelju duhovniku, ki deluje v najrevnejših slumih, pa je Frančišek poudaril, da vprašanje splava presega zgolj versko opredelitev, saj gre za vprašanje človečnosti.
Lani izvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernandez je sredi novembra v argentinski kongres vložil zakon, ki bi splav razglasil za "legalen, varen in svoboden" po vsej Argentini.
Obstoječa ureditev splav namreč dovoljuje le v primeru posilstva ali če je ogroženo življenje matere. Po novem bi bil splav prosto izvedljiv do 14. tedna nosečnosti, obenem pa kadarkoli v nosečnosti, če bi bila ta posledica spolne zlorabe ali če bi bilo fizično ali psihično ogroženo življenje matere. Prav tako bi predlagani zakon dekletom po 13. letu omogočal splav brez soglasja njihovih staršev.
Fernandez že dolgo trdi, da bi bila legalizacija splava rešitev za ženske, ki živijo v revščini in si ne morejo privoščiti splava v zasebnih bolnišnicah. Zakon pa bi tako preprečil smrti zaradi nezakonitih splavov. Zadnji podatki sicer kažejo, da zaradi spontanega ali povzročenega splava v 45 milijonski Argentini umre okoli 40 žensk letno.
Predsednik Fernandez je med drugim dejal tudi, da čeprav je katoličan, splav vidi kot "vprašanje javnega zdravstva" ter izrazil upanje, da zaradi njegovega prizadevanja po legalizaciji splava Papež Frančišek nanj ne bo jezen.
Papež: razumeti je treba, da ne gre za versko, temveč znanstveno vprašanje
Jezen ali ne, papež Frančišek se je v zadnjih tednih že dvakrat vmešal v perečo razpravo o legalizaciji splava v svoji domovini, seveda na strani nasprotnikov zakona.
Najprej so se v pismu nanj obrnile ženske iz najrevnejših slumov Buenos Airesa, iz Bergoglijeve nekdanje nadškofije. V pismu so ga prosile, naj postane njihov javni glas, saj so same povsem preslišane, čeprav se številni zagovorniki splava v svojih argumentih sklicujejo ravno na "ženske iz revnih četrti".
"Na vas, Sveti oče, se obračamo s prošnjo, da bi se nam pomagali obrniti na javnost, ker se počutimo ujetnice situacije, kjer so ogrožene naše lastne družine, naše najstniške hčere in prihodnje generacije, ki rastejo z idejo, da naša življenja niso zaželjena in da nimamo pravice imeti otrok samo zato, ker smo revne," so zapisale Frančišku ter dodale, da se za pomoč obračajo nanj, ker bodo njemu politiki zagotovo prisluhnili z večjo pozornostjo, kot prisluhnejo njim.
"Naš glas, kot glas nerojenih otrok, ni nikoli slišan," nadaljujejo. "Naša realnost žensk, ki se, skupaj s svojimi otroki spopadamo z življenjem, je zasenčena od žensk, ki brez našega konsenza trdijo, da nas predstavljajo, pri tem pa dušijo naša resnična stališča k pravici do življenja. Prisluhniti nam nočejo niti politiki in novinarji. Če ne bi imeli naših duhovnikov, ki delujejo v slumih, in se oglašajo za nas, bi se počutile še bolj zapuščeno," pišejo papežu.
Papež jim je odgovoril z lastoročno napisanim pismom, ki ga je poslal preko članice argentinskega kongresa Victorie Morales Gorleri, ki pripada največji opozicijski stranki. Je namreč tudi posrednica za "ženske iz slumov bede", kot najrevnejše predele mest imenujejo v Argentini.
Papež je izrazil svoje občudovanje do avtoric pisma ter dodal, da gre resnično za ženske, ki vedo, kaj je življenje. "Domovina je ponosna na takšne žene," je zapisal.
V pismu je Frančišek zavzel stališče, da vprašanje splava "ni primarno stvar religije, temveč človeške etike, ki presega karerokoli versko prepričanje."
"Zato si je dobro zastaviti dve vprašanji: je prav reševati problem z ubojem človeškega življenja? Je pošteno za rešitev problema najeti morilca?"
Papež pa je v razpravo posegel še preko zasebnega pisma očetu Pepeu Di Paolu, ki živi in dela med najrevnejšimi prebivalci slumov Buenos Airesa, in sta z Bergoglijem prijatelja še iz časov, ko je bil tamkajšnji škof, Di Paulo pa ravno posvečen duhovnik.
"Zame deformacija pri razumevanju splava v glavnem izvira iz njegovega dojemanja, da gre za versko zadevo. Ampak stvar splava v bistvu ni verska stvar. Gre bolj za problem človečnosti kot za katerokoli versko prepričanje," prijatelju duhovniku zapiše papež. "Vprašanje splava mora biti zato naslovljeno znanstveno," nadaljuje.
"Frančišek mi je to poudaril, ker pravi, da mnogi verjamejo, da zavračanje splava izvira iz mnenja in ne iz znanosti," je v debati, ki jo navaja Crux, dodatno pojasnil Di Paolo.
Ob citiranju papeževega pisma je Di Paola dodatno opozoril, da je znanost sposobna prebrati celotno sekvenco otroškega DNK pred rojstvom, kar je pripeljalo do tega da "kapitalistične države, ki dovoljujejo splav, 90 odstotkov nerojenih otrok z Downovim sindromom obravnavajo z nacistično miselnostjo."
Duhovniki, ki pa delujejo v slumih, pa so se od svojih sosedov naučili da "ljubijo in skrbijo za življenje" ter da vezi ljubezni, vzpostavljene med najrevnejšimi dokazujejo, da ima "vsako življenje svojo vrednost".
"Po drugi strani pa v naši družbi gledamo dvoličnost, ki najrevnejšim odteguje pravico do posvojitve, ker recimo nimajo svoje lastnine," je bil kritičen do argentinskega sistema posvojitev.
Duhovnik je še opozoril, da je naslednji korak od legalizacije splava "odstranjevanje starejših pod krinko evfemizma "dostojne smrti", kar v bistvu pomeni izključevanje najšibkejših."
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
23
Večer z Elzo Budau
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
3 komentarjev
BARBARA RAKUN
Zaradi korone se izvaja evtanazija nad starejšim prebivalstvom. V Sloveniji se trenutno izvaja genocid nad starimi, hujše je kot v času Hitlerja, saj z vsem znanjem ki ga premoremo v sodobnosti, ne premoremo človečnosti in zdrave pameti.
Ljudje zaprti v svoje dobe, ne morejo do svežega zraka, se tisti ki so drugače aktivni starostniki, izgubljajo voljo.
Stari ljudje zaprti že drugič po dva meseca in se dlje v domovih za stare, da bodo izgubili še tisti kanček upanja ki ga imajo.
Izolacija je najhujše zlo. In na tak način ubiti starejšega človeka, od katerega se svojci ne morejo dostojno posloviti, to je genocid, to je zločin.
A da sedanja oblast s sočutjem pomaga starostnikom.? Kaj ste vsi zmešani?
Nobeni oblasti se nikoli ni šlo za stare. Zdaj so pa kar naenkrat pomembni!
[email protected]
Strinjam se, da so ti ukrepi grozni za uboge stare ljudi! Mnogi umirajo, svojcev niso videli že par mesecev, zaprti v sobe in izolirani od vsega sveta! Ampak, kaj bi naredila vi? Bi vse odprla za obiske? Potem spet ne bi bilo prav, ker bi se korona virus in tudi ostale nalezljive bolezni še bolj širile. Srečni tisti stari ljudje, ki so lahko doma v krogu svoje družine. Žal so situacije različne in mnogokrat to ni možno (vsi so zaposleni, nihče ne more skrbeti za ostarelega svojca), ali pa je nega starostnika preveč zahtevna in jo ne moreš izvajati doma (nepokretnost, demenca..). Kljub vsemu se mi zdi, da je za stare ljudi relativno dobro preskrbljeno. Ustrezna prehrana, zdravila, fizioterapija, zakaj pa danes starostniki dosegajo tako visoko starost. Še pred 30., 40. leti so ljudje umirali tam okrog 60. leta. Po eni strani je medicina zelo razvita, po drugi strani pa je en kup bolezni, ki jih ne more ozdraviti, z zdravili pa se ljudem podaljšuje življenje, ki pa je kljub vsemu včasih pravo vegetiranje. Žal je tako. Ta svet je ena solzna dolina.
Hribarjev Rafko
Žalostno!
Ko življenje človeka postane problem in se išče njegova *rešitev*.
Pa saj *rešitve* so znane: holokavst, genocidi izvajani v nacizmu, stalinizmu, titoizmu, masakri med mafijskimi klani, namensko sprožena lakota, danes evtanazija in splav.
A če stvar peljemo v absurd, če nekoč mati nebi ljubeče sprejela porajajočega življenja, danes Argentina nebi imela za predsednika Alberta Fernandeza.
Če je nam dano, da živimo, s kakšno pravico ubijamo druge?
Ubijamo svoj rod?
Ubijamo nemočne?
V bistvu ubijamo sebe!!!
Smo morda v sodobni civilizaciji kaj napredovali od kanibalov in hitlerjevih klavcev?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.