Osamosvojitev Slovenije za levo vlado ni vrednota, vredna lastnega muzeja

Zajem slike: https://muzej-slovenske-osamosvojitve.si/
POSLUŠAJ ČLANEK
Muzeji osamosvojitve so običajen način, s katerim zavedni narodi in države počastijo bistveno prelomnico v svoji zgodovini. A tako ni tudi v Sloveniji.

Golobova vlada se je odločila, da kljub nasprotovanju številnih osamosvojiteljev in udeležencev vojne za Slovenijo dokončno ukine samostojni Muzej slovenske osamosvojitve ter ga z Muzejem novejše zgodovine Slovenije združi v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.  

Za to navaja večinoma birokratske razloge. Zadaj pa je v resnici dejanski odnos slovenske levice do osamosvojitve Slovenije, ki, kot se izkazuje v takšnih dejanjih, nikoli ni bila njihova intimna opcija, pišemo v komentarju.

V Novi Sloveniji resno razmišljajo o interpelaciji zoper odgovorno ministrico za kulturo Asto Vrečko, o čemer se bodo v poslanski skupini odločili naslednji teden. 

Vlada je na današnji seji s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije in ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kot pišejo v sporočilu za javnost, bodo v novem javnem zavodu okrepili strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. "Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kvalitetnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina," so še opravičevali svoje dejanje.

Med glavnimi razlogi naštevajo optimizacijo strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine s področja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države Republike Slovenije. Pa bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine in uskladitev dela med drugimi muzeji, strokovnimi društvi, izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami, ki se s to tematiko že ukvarjajo. Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev.

Proti ukinitvi tisti s srcem pri osamosvojitvi


Ideja leve vlade po ukinitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve je v delu javnosti, politike in stroke naletela na ogorčen upor. Nasprotujejo ji v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO), v Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa, seveda tudi v političnih strankah, izhajajočih iz vrednot slovenske pomladi, SDS in NSi.

V Novi Sloveniji so v primeru ukinitve muzeja že pred časom omenjali možnost interpelacije odgovorne ministrice Aste Vrečko iz Levice, velike zagovornice manevra z združitvijo muzejev, s katerim se bodo predčasno znebili tudi pri njih nezaželenega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožeta Dežmana. V NSi ob osmih svojih potrebujejo še vsaj 2 poslanska podpisa, ki jih lahko prispeva SDS. Ali bo do interpelacije odgovorne ministrice prišlo, bo jasno naslednji teden.

Nasprotovanje opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve je izrazilo tudi vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o napovedani združitvi muzejev pa so na začetku novembra na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljali tudi člani odbora DZ-ja za kulturo. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1616494556974878721

Ideji samostojnega muzeja pa so vseskozi manj naklonjeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, ki so ideološko bližje oblastni levi opciji.



https://twitter.com/SamoGlavan/status/1616088399521136643
KOMENTAR: Uredništvo
Levica zamudila priložnost, da bi dokazala, da je zanjo osamosvojitev Slovenije res kaj več od zgodovinske nuje, ki se ji niso mogli izogniti
V levi politiki in medijih se venomer poudarja, kako enotni smo bili Slovenci ob osamosvojitvi. Navedbe so točne – narod je bil enoten, nikakor pa ne politika. V ravnanju takratnih komunistov se je vseskozi dalo čutiti zadržke, tudi takrat, ko so spoznali, da druge poti kot v osamosvojitev v resnici ni in so pragmatično skočili na ta vlak. Spomnimo – glavni slovenski komunist Milan Kučan je še konec januarja 1990, kot ga navaja takratno Delo, dejal: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” Iz zgodovinskih virov vemo tudi, da je Kučana skrbelo, da bi zasluge za osamosvojitev pripadle takratnim pobudnikom demokratičnih sprememb, današnji desni sredini. To zadrego je pri starih komunistih in njihovih naslednikih, današnji levi opciji, čutiti še danes. Denimo ravno ob muzeju slovenske osamosvojitve, ob katerem so se počutili tako neprijetno, da so ga kar ukinili kot samostojno institucijo. "Ne gre za tehnično vprašanje, gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin," je bistvo vsega v članku za Domovino povedal predsednik osamosvojitvene vlade, Lojze Peterle. Ter še: "Ni dovolj kakšna razstava kdaj pa kdaj tu ali tam, potrebujemo muzej, v katerem bo jasno in strokovno pošteno predstavljeno, za kaj je pri nacionalnem projektu osamosvojitve šlo." In ravno tega – da bi bilo strokovno pošteno predstavljeno, za kaj je pri nacionalnem projektu osamosvojitve šlo – se levičarji najbolj bojijo. Ne želijo si, da bi se mladina v šolah učila zgodovinske resnice o tem, da so komajda ujeli zadnji vagon osamosvojitvenega vlaka, ki so ga gnali in vozili ljudje kot so Jože Pučnik, Lojze Peterle, Janez Janša, Ivan Oman ... Nočejo, da bi to zanje intimno nelagodno obdobje bilo osvetljeno z lastnim muzejem. Tudi zato o osamosvojitvi govorijo bolj malo in nad njo povzdigujejo OF in NOB, kjer so imeli njihovi dedje glavno besedo, tudi ko je šlo za izpeljavo krvave revolucije in z njo povezane zločine. Zato jim je tudi povsem samoumevno, da z državniškimi častmi ni pokopan oče osamosvojitve Jože Pučnik, deležen pa jih je stari komunistični kader, udbaš Janez Zemljarič. Res, če z zgodovinskim nelagodjem ne bi bili tako obremenjeni, z muzejem slovenske osamosvojitve ne bi imeli nobenih težav. In ker jih, kot vidimo, imajo, z ukinitvijo o sebi povedo več, kot bi hoteli. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike