Osamosvojitev Slovenije za levo vlado ni vrednota, vredna lastnega muzeja

Zajem slike: https://muzej-slovenske-osamosvojitve.si/

Muzeji osamosvojitve so običajen način, s katerim zavedni narodi in države počastijo bistveno prelomnico v svoji zgodovini. A tako ni tudi v Sloveniji.

Golobova vlada se je odločila, da kljub nasprotovanju številnih osamosvojiteljev in udeležencev vojne za Slovenijo dokončno ukine samostojni Muzej slovenske osamosvojitve ter ga z Muzejem novejše zgodovine Slovenije združi v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.  

Za to navaja večinoma birokratske razloge. Zadaj pa je v resnici dejanski odnos slovenske levice do osamosvojitve Slovenije, ki, kot se izkazuje v takšnih dejanjih, nikoli ni bila njihova intimna opcija, pišemo v komentarju.

V Novi Sloveniji resno razmišljajo o interpelaciji zoper odgovorno ministrico za kulturo Asto Vrečko, o čemer se bodo v poslanski skupini odločili naslednji teden. 

Vlada je na današnji seji s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije in ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kot pišejo v sporočilu za javnost, bodo v novem javnem zavodu okrepili strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. “Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kvalitetnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina,” so še opravičevali svoje dejanje.

Med glavnimi razlogi naštevajo optimizacijo strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine s področja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države Republike Slovenije. Pa bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine in uskladitev dela med drugimi muzeji, strokovnimi društvi, izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami, ki se s to tematiko že ukvarjajo. Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev.

Proti ukinitvi tisti s srcem pri osamosvojitvi

Ideja leve vlade po ukinitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve je v delu javnosti, politike in stroke naletela na ogorčen upor. Nasprotujejo ji v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO), v Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa, seveda tudi v političnih strankah, izhajajočih iz vrednot slovenske pomladi, SDS in NSi.

V Novi Sloveniji so v primeru ukinitve muzeja že pred časom omenjali možnost interpelacije odgovorne ministrice Aste Vrečko iz Levice, velike zagovornice manevra z združitvijo muzejev, s katerim se bodo predčasno znebili tudi pri njih nezaželenega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožeta Dežmana. V NSi ob osmih svojih potrebujejo še vsaj 2 poslanska podpisa, ki jih lahko prispeva SDS. Ali bo do interpelacije odgovorne ministrice prišlo, bo jasno naslednji teden.

Nasprotovanje opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve je izrazilo tudi vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o napovedani združitvi muzejev pa so na začetku novembra na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljali tudi člani odbora DZ-ja za kulturo. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.

Ideji samostojnega muzeja pa so vseskozi manj naklonjeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, ki so ideološko bližje oblastni levi opciji.

Levica zamudila priložnost, da bi dokazala, da je zanjo osamosvojitev Slovenije res kaj več od zgodovinske nuje, ki se ji niso mogli izogniti

V levi politiki in medijih se venomer poudarja, kako enotni smo bili Slovenci ob osamosvojitvi. Navedbe so točne – narod je bil enoten, nikakor pa ne politika. V ravnanju takratnih komunistov se je vseskozi dalo čutiti zadržke, tudi takrat, ko so spoznali, da druge poti kot v osamosvojitev v resnici ni in so pragmatično skočili na ta vlak. Spomnimo – glavni slovenski komunist Milan Kučan je še konec januarja 1990, kot ga navaja takratno Delo, dejal: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.”

Iz zgodovinskih virov vemo tudi, da je Kučana skrbelo, da bi zasluge za osamosvojitev pripadle takratnim pobudnikom demokratičnih sprememb, današnji desni sredini.

To zadrego je pri starih komunistih in njihovih naslednikih, današnji levi opciji, čutiti še danes. Denimo ravno ob muzeju slovenske osamosvojitve, ob katerem so se počutili tako neprijetno, da so ga kar ukinili kot samostojno institucijo.

“Ne gre za tehnično vprašanje, gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin,” je bistvo vsega v članku za Domovino povedal predsednik osamosvojitvene vlade, Lojze Peterle. Ter še: “Ni dovolj kakšna razstava kdaj pa kdaj tu ali tam, potrebujemo muzej, v katerem bo jasno in strokovno pošteno predstavljeno, za kaj je pri nacionalnem projektu osamosvojitve šlo.”

In ravno tega – da bi bilo strokovno pošteno predstavljeno, za kaj je pri nacionalnem projektu osamosvojitve šlo – se levičarji najbolj bojijo. Ne želijo si, da bi se mladina v šolah učila zgodovinske resnice o tem, da so komajda ujeli zadnji vagon osamosvojitvenega vlaka, ki so ga gnali in vozili ljudje kot so Jože Pučnik, Lojze Peterle, Janez Janša, Ivan Oman … Nočejo, da bi to zanje intimno nelagodno obdobje bilo osvetljeno z lastnim muzejem. Tudi zato o osamosvojitvi govorijo bolj malo in nad njo povzdigujejo OF in NOB, kjer so imeli njihovi dedje glavno besedo, tudi ko je šlo za izpeljavo krvave revolucije in z njo povezane zločine.

Zato jim je tudi povsem samoumevno, da z državniškimi častmi ni pokopan oče osamosvojitve Jože Pučnik, deležen pa jih je stari komunistični kader, udbaš Janez Zemljarič.

Res, če z zgodovinskim nelagodjem ne bi bili tako obremenjeni, z muzejem slovenske osamosvojitve ne bi imeli nobenih težav. In ker jih, kot vidimo, imajo, z ukinitvijo o sebi povedo več, kot bi hoteli. 

28 komentarjev

  1. Komunisti s tem samo dokazujejo, da še vedno aktivno nasprotujejo slovenski osamosvojitvi. Zakaj so proti je razumljivo, oblast bi jim bila apriori zagotovljena le v državi, kakršna je bila rajnka SFRJ. V samostojni Sloveniji pa se morajo za svojo oblast boriti vsak dan.
    Še dobro, da je med Srbijo in Slovenijo Hrvaška, drugače bi mi že bili samo še avtonomna pokrajina v veliki Srbiji, tako kot je Vojvodina.
    Je pa že čas, da se slovensko ljudstvo zdrami in spametuje, sicer bomo propadli.

  2. Bogdaj dober večer – vsem.
    Hvala redakciji DOMOVINE za zapis o tej temi, ki je za nas,
    ki smo bili soudeleženi ali priče zeLo tveganega osamosvajanja V LETIH 1988-1991
    – zelo pomembna stvar.
    STRANKE NAJ – POVEJO – SVOJE
    – V NAŠEM, SLOVENSKEM Parlamentu oz. DZ..
    Če v Parlamentu – NE BO USPELO
    OZ. ČE BO SPET “ne-SVOBODA” PREGLASOVALNI STROJ – pregazil
    mnenja velikega števila nas – Slovencev
    – bmo pa ustanovili svoj – KONZORCIJSKI MUZEJ OSAMOSVOJITVE,
    in bomo videli
    – kateri – bo boljši, bolj verodostojen, izčrpen itd.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem.
    Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJEN

    • Se pridružujem vašemu mnenju.
      Res bi morali DOMOLJUBI, po svoji zmožnosti PRISPEVATI, da ustanovimo MUZEJ novejše zgodovine.
      Ta naj bi podrobno zajemala povojne POBOJE in komunistično-Titovo TIRANIJO, ter čas pred osamosvojitvijo in samo vojno za Slovenijo, ter njeno demokratizacijo.

      Dobro bi bilo tudi dobiti seznam BANK, ki bi pokazal, kdo se je NAKLEPNO zadolževal in kredita ni VRAČAL.
      Pa tudi komu je bil dolg odpisan. Tako, bi bila pojasnjena tudi BANČNA LUKNJA, ki je Slovenijo pahnila stran od naprednih držav in njhovega gospodarstva.

      • Kraševka se, tako kot običajno, pridružuje že izraženemu (desničarskemu) mnenju. Pri tem je seveda demokratično (desničarsko) selektivna. Kaj vse nebi vključila v politično (desničarsko) sodobni muzej osamosvojitve. Prav zaradi takšnih, Kraševki idejno bližnjih selektorjev je bilo znano, kam pes tace moli pri ustanavljanju in, da tako zastavljenega muzeja, za poglabljanje razkola, resnično ne potrebujemo. Za izpolnitev individualnih želja bi bila dovolj že spominska soba, na primer na Trstenjakovi ali kjerkoli se komurkoli zahoče malikovati, po njihovi presoji, najzaslužnejše dogodke in individuume.
        BRAVO, za, vsem nam, skupni Muzej novejše zgodovine.

  3. Ministrica za kulturo je bila ganjena, ko je poslušala pripoved nekdanje partizanke. Ta gospa je bila partizanska učiteljica, tudi strojepiska, ki je pomagala v partizanski tiskarni, pričevalka vseh tegob življenja v hosti. Nazadnje smo malo pobrskali po ustrezni literaturi in izvedeli, da ta gospa ob koncu vojne ni imela niti 16 let. Uboga ministrica, ki naseda lažnivcem okrog sebe.

    • Večina današnjih “borcev” NOB, ki kot taki prejemajo za slovenske razmere zajetne pokojnine, so bili ob koncu vojne še otroci, precej številni niso bili niti še rojeni. Še bolj “upravičeni” do partizanskih penzij pa so otroci partizanov, ki so bili rojeni že po vojni in so danes že vsaj v poznih srednjih letih. Nekaj podobnega je s partizanskimi vdovami. Eno celo osebno poznam, ob koncu vojne je bila stara tudi 16 let, z bivšim partizanom se je poročila po letu 1950, danes je dobro situirana partizanska vdova. V hosto pa je vse življenje hodila le na sprehod.

      • Kaj vse ne poznaš!? To, da natolcujeješ, obrekuješ, izražaš nevoščljivost (pa še bi lahko našteval), si največ napisal o sebi… (Murn), skrij se v svojo luknjico, od koder te niti slamica ne bo več izbezala!

  4. Še zdaj mi zvenijo besede dr. Jožeta Pučnika ob razglasitvi referenduma: Jugoslavije ni več! Jugoslavije ni več! Sedaj gre samo še za Slovenijo.
    Trideset let smo imeli Slovenci Slovenijo. Sedaj pa lahko složno zavpijemo: Slovenije ni več! Slovenije ni več! Sedaj gre samo še za svobodo!
    Ali se pobalini, ki vodijo sedaj Slovenijo zavedajo, kaj so storili?
    Kako je mogoče, da generacija, ki ni s prstom mignila, uničuje to, kar so odločni možje naredili in jim priborili državo!
    Kaj bi danes počel Robi, Asta , Lukec, Tanja, Nataša? Kje bi bili? Kaj bi počeli?
    In ti prevzetneži polni samih sebe, egoisti, komičarji, ti nam jemljejo Slovenijo.
    Osamosvojitev je bila najveličastnejše dejanje v zgodovini Slovencev, sedaj pa ta mularjija počne s Slovenijo, kot svinja s krubusom.
    Ali se Nataša zaveda, da bi bila manj kot mušji drekec? Ali si res misli, da bi jo na prededniški položaj postavil Milošević, ali Vučić: Ne, ne, tega filma ne bi videla nikoli.
    Kaj bi počela Tanja Fajon? Ali bi bila zunanja ministica?
    Kaj bi počel Golob? Morada bi bil v Geni, ampak denar, ki si ga je trpal v malho, bi kasirali Jovoti in čedoti.
    To je nezaslišano. To je sramota.
    Ja, sramota in ne svoboda!!!
    Za to, da se daj šopirijo in kažejo svojo razkošno puhlost so zaslužni ljudje, ki jih sedaj obtožujete in se iz njih norčujete baranbe nič vredne.

  5. APMMB2
    20. januarja 2023 ob 5:40
    Še nekaj bi ti dodal. Motiš se, če misliš, da smo tam, kjer smo zaradi “sil kontinuitete, komunistov, levičarjev, svobodnjakov” (kar sam jih dopolni spisek krivcev)… Tam smo zato, ker so demokratično prišli na površje tebi podobno misleči in (nič) razmišljujoči, sovražni vsemu in vsakomur, ki ni po njihovi (demokratični?) podobi…

  6. “Ta je dovolj vešč, da bo pomagal tvojemu freudovskemu kompleksu, ne glede na močne primesi ideološko-politične zaslepljenosti, zastrupljenosti – in kar je najhujše – preproste človeške zlobe…”.
    Navedek je iz zapisa, namenjenega APMMB2. Pa ne bo nič iz tega. Nekdo mi je namignil, da ima dr. Vodeb preveč dela sam s seboj in istimi težavami. Kot doktor psihoanalize pa bi že lahko vedel, da je samoobravnava in tovrstno početje v prijateljskem ali sorodstvenem krogu obsojeno na neuspeh…

Komentiraj