Evropska unija namerava do konca leta sprejeti novo uredbo za obnovo naravnih ekosistemov, vendar je med zakonodajalci EU še vedno spornih več vprašanj, vključno z gozdarstvom.
Lani oktobra je bila ustanovljena tudi posebna neformalna skupina držav “Za gozd”, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Skupina naj bi si prizadevala, da se na upravljanje gozda gleda celostno in ne samo skozi prizmo podnebne in okoljske politike. Poleg tega je treba upoštevati tudi vprašanja konkurenčnosti in zaposlovanja.
Po podatkih Eurostata je v petih državah članicah EU leta 2020 več kot polovica površine pokrita z gozdovi: Finska (66 %), Švedska (63 %), Slovenija (61 %), Estonija (54 %) in Latvija (53 %).
Obnova in varovanje gozdov
“Osredotočiti se moramo na obnovo narave,” je dejal César Luena, španski socialistični poslanec, ki je poročevalec Evropskega parlamenta o novem zakonu EU o obnovi narave. Evropska komisija je junija lani predložila nov zakon o obnovi narave, ki prvič uvaja pravno zavezujoče cilje za obnovo degradiranih zemljišč in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
Načrt vključuje tudi 100 milijard evrov proračuna za države članice EU za obnovo narave v kmetijstvu, gozdovih, oceanih in urbanih območjih. Vendar se zdi, da so države EU zadržane. Na srečanju decembra lani je 27 okoljskih ministrov bloka izrazilo zaskrbljenost zaradi več vidikov predlagane uredbe, med drugim zaradi pomanjkanja prožnosti za države članice pri doseganju ciljev in nezadostnega razpoložljivega financiranja.
Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 priznava, da so gozdovi izjemno pomembni za biotsko raznovrstnost, uravnavanje podnebja in voda, zagotavljanje hrane, zdravil in materialov, sekvestracijo in shranjevanje ogljika, stabilizacijo tal ter čiščenje zraka in vode. Vključuje več ukrepov, povezanih z gozdovi.
Komisija se je v strategiji za biotsko raznovrstnost med drugim zavezala, da bo strogo varovala vse primarne in stare gozdove EU, ki so veliki ponori ogljika in so dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, ter pripravila smernice za naravi bližje gospodarjenje z gozdovi, kar bo omogočilo bolj trajnostno rabo gozdnih virov ter bolj zdrave, odporne in raznolike gozdove.
Nadalje naj bi na evropski ravni razvili smernice za biotski raznovrstnosti prijazno pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in sajenje dreves, ki bodo zagotovile, da bo pravo drevo posajeno ob pravem času na pravem mestu, s čimer bodo nastali mešani gozdovi, prilagojeni sedanjim in prihodnjim izzivom.
Cilj pa je tudi do leta 2030 posaditi 3 milijarde dodatnih dreves – s tem se bo znatno povečala gozdna površina EU.
Ne Evropski parlament ne države članice niso enotne
Tudi v Evropskem parlamentu so desničarske in konservativne politične skupine kritizirale predlog, ki prvič določa pravno zavezujoče cilje za države članice, da do leta 2030 obnovijo 20 % kopenskega in morskega območja EU.
Predlagani cilji – skupaj jih je sedem – so namenjeni reševanju tega vprašanja z več vidikov, na primer zaustavitvi upadanja populacij opraševalcev do leta 2030, odpravi rečnih pregrad ali zaustavitvi neto izgube zelenih mestnih površin do leta 2030. Pričakuje se, da bodo ti cilji glavni kamen spotike med pogajanji o sprejetju novega zakona.
“Vsi vemo, da predloga Komisije v sedanji obliki EPP na plenarnem zasedanju ne bo podprla,” je dejal Peter Liese, nemški krščanskodemokratski zakonodajalec, povezan z desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) v Parlamentu.
Drugo sporno vprašanje je gozdarstvo. Če bo novi zakon sprejet v sedanji obliki, bo Evropska unija zavezana k pravni zaščiti vseh preostalih primarnih in starih gozdov na svojem ozemlju. Cilj je doseči splošno povečanje biotske raznovrstnosti in pozitiven trend na področju povezanosti gozdov, odmrlega lesa, deleža neenakomerno starih gozdov, gozdnih ptic in zalog organskega ogljika.
Vendar nekateri poslanci Evropskega parlamenta trdijo, da predlog Komisije ne upošteva regionalne raznolikosti gozdov in njihove družbeno-gospodarske vloge.
“Ljudje že tisočletja gospodarijo s temi gozdovi,” je dejala Ulrike Müller, nemška evropska poslanka iz sredinske skupine Renew Europe. “Naše gozdove moramo aktivno oblikovati za prihodnost, pri čemer bomo seveda potrebovali pomoč in sodelovanje ljudi, ki so lastniki gozdov,” je dejala. Vprašanje gospodarjenja z gozdovi je še posebej občutljivo za nordijske in baltske države, ki imajo velik gozdarski sektor in so dom močne lesne, celulozne in papirne industrije.
Posebna lobistična skupina “Za gozd” tudi s Slovenijo
Finska je skupaj s Švedsko, Avstrijo in Slovenijo lani jeseni oblikovala neformalno strateško partnerstvo “Za gozd” za poglobitev sodelovanja pri upravljanju gozdov in gozdarskih politikah v EU.
Sporazum, ki so ga štirje ministri podpisali v Luksemburgu, si lahko razlagamo kot pripravo na vse večji pritisk za zaščito in ohranjanje gozdov z novo zakonodajo. “Kar se je zgodilo danes, je, da smo prišli iz lesene omare,” je sodelovanje štirih držav komentiral finski minister za kmetijstvo in gozdarstvo Antti Kurvinen.
Kurvinen je takrat tudi dejal, da bi bilo napačno gledati na gozdarstvo samo skozi prizmo podnebne in okoljske politike. Poleg tega je treba upoštevati tudi vprašanja konkurenčnosti in zaposlovanja, saj podnebne krize ni mogoče rešiti brez uspešne evropske gozdarske industrije, je dejal Kurvinen.
Po njegovih besedah v Bruslju v primerjavi z obstoječim dobrim znanjem o podnebnih vprašanjih in ohranjanju narave močno primanjkuje strokovnega znanja na področju gozdarstva. Eden od ciljev skupine “Za gozd” je preprečiti pobude, ki temeljijo na napačnih ali neznanstvenih dejstvih, in namesto tega spodbujati razumno in trajnostno zakonodajo, je dejal minister Kurvinen. Poudaril je tudi, da je pomembno ohraniti gozdarsko politiko v domeni nacionalnega odločanja na način, ki je določen v Pogodbi EU.
Evropski parlament bo o uredbi o obnovi narave predvidoma glasoval na junijskem plenarnem zasedanju. Švedsko predsedstvo si medtem prizadeva, da bi države članice EU na zasedanju Sveta za okolje istega meseca dosegle “splošni pristop”.
Pogovori med Parlamentom in državami EU bodo nato potekali od julija dalje v času španskega predsedovanja EU, končni dogovor pa naj bi bil dosežen do konca leta 2023.
Posegi v gozdovih vedno vzbudijo odzive
Nekaj današnjih fotografij posledic uničevanja Tivolskega krajinskega parka v "najlepšem mestu na svetu".
V trajen spomin na županovanje @ZoranDELA. pic.twitter.com/1qOriY7ial
— Blaž Babič (@BlazBabic) January 14, 2023
Zavod za gozdove je podal naslednje pojasnilo: “…gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja.
Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih.
Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.
Kaj pravi pa Sv. Greta? Brez nje ni moč razpravljati o gozdovih in njihovem vplivu na podnebje. Ona je strokovna ikona in kar reče, to je zakon.
Kaj pa pravi “obozevani” Crump??
Najprej: Evropa ni problem!
Je pa večanje gozdnih površin v svetu eden od najučinkovitejših ukrpov v boju proti veremeskim spremebam.
Znano je, da se puščave po svetu širijo. Zlasti problematična je Podsaharska Afrika in centralna Azija. Z izsekavanje Amazonskega pragozca pa utegne tudi Brazilija postati izvor širjenja puščav v južni Ameriki.
Smiselno je, da se začne sistematično pogozdovanje področij,ki jih ogrožajo puščave.
Danes so že zelo razvite tehnologije, ki omogočajo pogozdovanje tudi polpuščavskih pokrajinah, saj lahko gozdne nasade namakamo z minimalnimi količinami vode. Zgled za takšno pogozdovanje je Izrael.
Nevarnost pa lahko nastane, če se bodo pogozdovanja lotili ekološki aktivisti z Greto Tumberg na čelu in to v Evropi, recimo v Sloveniji, ki j ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in kjer se gozdne površine večajo, tako da so se v zadnjih 100 letih pvečale iz 45% na 60%.
Če bomo poslušali lažnive zelene, bomo v 100 letih vsi živeli v puščavi. Greta in podobni nespodobni osebki naj se gredo aktivizem v Južno Ameriko, Azijo in Afriko, če si upajo. V Evropi in ZDA so gozdovi v odličnem stanju, je pa res, da zaradi Evrope, ZDA in Kitajske izsekavajo pragozdove, poleg tega jih pa še prekopavajo, ker iščejo dragocene kovine in ostale rudnine za svinjsko nagravžno in prevarantsko uvajanje električnih avtomobilov, zaradi katerih se bodo klimatske razmere še dodatno poslabševale, važen je doboček in trobila v obliki številnih Gret, ki pomagajo tem pohlepnežem.
“lahko upravljanje in varovanje sobivata?”
Lahko. Samo
– politike in
– lopove
stran.
Mislim na današnje politike, ki so večinoma v oni drugi kategoriji.
Se strinjam!
Upajmo, da EU ne bo izvalila na dan kakšne škodljive odločitve za gozdove. Bruseljski uradniki so zmožni vseh mogočih traparij, žal pa prav malo pametnega.
Pisati, da je v Sloveniji 61 % površine gozd je malodane neresno. Gozd in gmajna sta povsem drugačna pojma in ogromno gmajne je povsem na računu zavoda za gozdove, ki pa je res prava katastrofa.