Odziv Poljske, Češke in Madžarske na tožbo EK: izsiljevanje! Naj migrante spreobrnejo v krščanstvo.

Kako razdeljena je Evropska unija glede begunske in migrantske problematike, kaže včerajšnja uradna napoved evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa o sprožitvi pravnih postopkov proti Poljski, Češki in Madžarski zaradi nesodelovanja v shemi premeščanja prosilcev za azil.

Omenjene države so se večinoma odzvale z odporom, pri čemer so bili najostrejši Poljaki. 

Avramopulos je na novinarski konferenci poudaril, da omenjene postopke sproža po letih potrpežljivosti Evropske komisije in da tega ne počne ravno s kakšnim veseljem.

Povedal je, da je sprejem omenjenih beguncev moralna in pravna obveza članic EU in da evropske integracije ne pomenijo le skupnih koristi, temveč tudi skupno odgovornost.

Neuresničevanja dogovora po upornih državah

Kot je znano, so članice EU leta 2015 sklenile dogovor o premestitvi okoli 160.000 prosilcev za azil iz prenatrpanih italijanskih in grških begunskih centrov po drugih članicah Unije, v skladu s kvotami glede na velikost države. Številko so nato znižali na okoli 100 tisoč, a je tudi ta cilj še zelo daleč, saj je bilo dozdaj v okviru programa premeščenih le okoli 21.000 ljudi.

Kar nekaj držav se upira uresničevanju dogovora, med njimi najintenzivneje t. i. višegrajska četverica (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska) ter Avstrija. Članice morajo vsake 3 mesece Komisiji sporočiti napoved sprejema prosilcev, za katero imajo nato še dobre tri mesece časa, da jo izpeljejo.

Avstrija in Slovaška sta se pred kratkim znova vključili v omenjen proces, medtem ko v naslovu omenjene tri države že najmanj leto dni ne sodelujejo s Komisijo.

Najbolj trdo stališče ima Madžarska, ki dogovor popolnoma ignorira; Poljska je sicer predvidela nastanitve za migrante, a ni sprejela nobenega, Češka pa je sprejela 12 prosilcev, a že več kot 1 leto ne sporoča EK nobenih podatkov.

Burni odzivi na Poljskem in Madžarskem

Na omenjeno odločitev komisarja Avramopulosa so se že odzvali politiki na Poljskem in Madžarskem, kjer vladi vodita strogo konservativni stranki Zakon in red ter Fidesz.

Poljski zunanji minister je potezo označil za nič manj kot izsiljevanje, notranji minister pa je v izjavi za nacionalni radio okrcal celoten koncept multikulturalizma ter za muslimanske imigrante predlagal kar spreobrnjenje v krščanstvo.

Na skupni novinarski konferenci v Varšavi se je poljskemu zunanjemu ministru v izjavah pridružil tudi madžarski. Potezo Komisije je označil za prekoračitev pooblastil in ponovil stališče Viktorja Orbana, da ima vsaka država članica pravico sama odločati, s kom želi živeti in s kom ne. Obenem je tudi poudaril, da bi bilo prvenstveno treba reševati vzroke množičnih migracij, predvsem vojno v Siriji in teror Islamske države.

Češki notranji minister je že 6. junija napovedal, da njegova država odstopa od dogovora zaradi "širših varnostnih pomislekov in splošne nefunkcionalnosti sistema".

Odzivi v Bruslju

Predstavniki ostalih članic EU večinoma poudarjajo, da je treba zaveze spoštovati, pokazati odgovornost in solidarnost ter evropski duh. Najbolj razočaran je bil pričakovano italijanski notranji sekretar Manzione, čigar država zdaj prevzema daleč največje breme t. i. sredozemske begunske poti.

Kljub temu pa niti odzivi zmernih strank v Evropskem parlamentu niso povsem enotni oz. se razlikujejo v pogledih na možne rešitve problema.

Tako je predsednik največje Evropske ljudske stranke Nemec Manfred Weber izrazil mnenje, da bi se bilo treba pred sankcijami pogovoriti in poskusiti vprašanje rešiti na vrhu Sveta EU.